Folklorna skupina B’c

Mednarodno folklorno srečanje Besnica, 9. 1. 2016 (foto: arhiv skupine)

Dejavnosti v letu

Folklorna skupina B’c je bila ustanovljena januarja 2002 z namenom ohranjanja in reprodukcije plesnega izročila Zgornjega Posočja s poudarkom na Bovškem. Umetniško vodstvo skupine je prevzel Edo Gaberšek, ki je postavil temelje za delovanje. Leto dni po ustanovitvi folklorne skupine je bila ustanovljena pevska skupina Buške čeče, ki se je sčasoma osamosvojila.

Folkloristi so skozi leta dopolnjevali svoj program. Danes imajo v svoj repertoar vključeno skoraj celotno plesno izročilo Zgornjega Posočja. Njihovi kostumi izhajajo iz časa od zadnje četrtine 19. stoletja do prve četrtine 20. stoletja. Pripadajo kmečkemu sloju prebivalstva. Obsegajo vse območje Bovškega – od Trente, Soče, Bavšice, Čezsoče pa tja do Žage. Moške obleke sestavljajo hlače, ki so dolge ali pa segajo do kolen. Narejene so iz sukna, lodna, mezlana ali irhovine. Srajce so bele barve, platnene s pokončnim ovratnikom ali pa bele in kariraste iz bombaža. K oblekam spadajo tudi telovniki, ki so iz sukna, rasa, irhovine ali pa so pleteni iz sivkaste domače volne. Moški na glavi nosijo širokokrajni klobuk, ozkokrajni lovski klobuk ali pa so brez pokrivala.

Ženske obleke sestavljajo dolga krila na pas iz rasa, cajga ali volnenega blaga. Oprijeto krojene jope so iz enakega blaga. K oblekam sodijo tudi bele platnene srajce z dolgimi rokavi. Tudi predpasniki so sestavni del oblek. So temni ali beli. Ženske na glavi nosijo bele ali črne rute. Nekatere imajo vzorce rož, izdelane pa so iz bombaža ali svile.

Tako ženske kot moški imajo lahko daljše ali krajše nogavice, ki so pletene iz debelejše bele ali sive volne. Plesalci so obuti v žoke ali cokle.

Glasbena spremljava skupine je po večini harmonika, včasih tudi klarinet in kontrabas. Instrumentalisti niso povezani samo kot člani folklorne skupine, ampak jih vežejo tudi družinske vezi. Člani glasbene spremljave so namreč oče (kontrabas) in dva sinova (harmonika in klarinet), med plesalci pa je tudi hčerka oziroma sestra.

V vsak splet je vključena vsaj ena ljudska pesem. Zapojejo jo kar plesalci folklorne skupine, da zazveni ubrano pa vedno poskrbi Ana Mlekuž.

Plesno izročilo Zgornjega Posočja je v glavnem enako kot drugod na Slovenskem, pojavljajo pa se različne variante in izvedbe, značilne za naše kraje. Prevladujejo parni plesi, skupinskih pa je bilo na terenu zapisanih le nekaj. V nekaterih variantah plesov je čutiti vpliv goriške in tržaške okolice, le da stilsko niso več tako dodelane kot je to značilno za omenjeni območji. Po drugi strani pa je bilo, predvsem v krajih, ki so imeli več stikov z Gorenjsko, zapisanih nekaj plesov, v katerih z lahkoto prepoznamo gorenjske variante določenega plesa. Ljudje na Bovškem so pogosto prihajali v stik tudi z Rezijani. Poskušali so posnemati  njihov ples, kar pa je bila verjetno bolj sprotna improvizacija kot pa neka ustaljena oblika.

Leta 2017 je Folklorna skupina B’c praznovala 15. obletnico delovanja. Ob tej priložnosti je Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti nekaterim članom podelil priznanja in Maroltove značke, ki se podeljujejo na področju folklorne dejavnosti ter ljudskim pevcem in godcem. Podeljenih je bilo 9 bronastih in 5 srebrnih značk. Kar 6 članov in članic je prejelo zlato Maroltovo značko. Sodelovanje v folklorni skupini članom omogoča kvalitetno preživljanje prostega časa ob dobri družbi, plesu in glasbi. Pomeni pa tudi ohranjanje spomina na nekdanje življenje v Soški dolini, predstavljanje njenega izročila in posebnosti gostom in občinstvu na tujem.

Leta 2018 je dolgoletni umetniški vodja skupine Jure Kravanja svoje vodenje predal nekoliko mlajšemu, prav tako dolgoletnemu članu skupine, Daniju Kravanji. Istega leta je skupino za vedno zapustil dolgoletni član in nekdanji predsednik folklorne skupine Jordan Kenda.

Folklorna skupina B’c in Buške čeče po različnih krajih Slovenije pogosto nastopajo skupaj. Enkrat letno se odpravijo tudi na krajšo turnejo v tujino. Do sedaj so skupaj obiskali Češko, Španijo, Hrvaško, Poljsko, Črno goro, Bosno in Hercegovino, Madžarsko, Italijo in nazadnje Makedonijo. Vsako poletje pripravijo Folklorni festival v Bovcu, na katerem se poleg slovenskih predstavijo še folklorne skupine iz različnih srednjeevropskih držav. Proti koncu vsakega leta se odpravijo na enodnevni izlet, kjer si ogledajo izbrani kraj, se zabavajo, po poti kakšno zapojejo in se pripravijo na vstop v novo leto.

Število članov je z leti sicer precej upadlo, vendar sedanji člani verjamejo, da se bodo mladi opogumili, se jim pridružili ter peljali 18-letno tradicijo naprej.

arhiv Folklorne skupine B'c

Dejavnosti v letu

Plesi, ki jih Folklorna skupina B’c pleše, izhajajo iz Bovca in okolice, pa tudi iz Breginja in Benečije. Glasbena spremljava plesov skupine sta harmonika in kontrabas, včasih pa tudi violina in klarinet. Kostumi plesalcev so značilni za Bovec in bližnjo okolico do Breginja in izhajajo iz 18. oziroma 19. stoletja. Ženska obleka je enodelna – krilo z životcem, izdelana z rokavi ali brez. Najobičajnejše
naglavno pokrivalo je peča. Moško obleko sestavljajo oprijete pod koleno segajoče hlače, telovnik in srajca, v zimskem času pa še suknja ali kožuh. Na glavi nosijo plesalci širokokrajne klobuke.
Skupina se vsako leto udeleži revij Javnega sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije, skupaj z Buškimi čečami pa organizira večdnevno mednarodno srečanje folklornih skupin v Bovcu.

Folklorna skupina B'c (foto: Foto Červ)

Dejavnosti v letu

Folklorno društvo Bovec, ki združuje Folklorno skupino B’c in pevsko skupino Buške čeče, je bilo ustanovljeno šele leta 2010, kljub temu da sta obe skupini delovali že prej.
Folklorna skupina B’c je bila ustanovljena leta 2002 na pobudo Eda Gaberška, ki je skupino vodil do leta 2009, ko je krmilo prevzel Jure Kravanja. V skupini aktivno deluje 23 članov. Glasbena spremljava skupine sta harmonika in kontrabas, včasih pa tudi violina in klarinet. Kostumi, v
katere so plesalci oblečeni, so značilni za Bovec in bližnjo okolico do Breginja in izhajajo iz 18. oziroma 19. stoletja, ko je bila značilna pripadnost t. i. alpskemu oblačilnemu območju.
Za ženske obleke v tem tipu je značilna enodelna obleka – krilo z životcem. Pod životcem so nosile široke rokavce, pod krilom pa še eno ali več podkril. Najobičajnejše naglavno pokrivalo je bila peča. Moško obleko so sestavljale oprijete pod koleno segajoče hlače, telovnik in srajca, v zimskem času pa še suknje ali kožuhi. Na glavi so nosili širokokrajne klobuke.
Plesi, ki jih Folklorna skupina B’c pleše, izhajajo iz Bovca in okolice, plešejo pa tudi plese iz Breginja in Benečije.
Skupina je zelo dejavna, za sabo ima nastope doma in v tujini, predvsem v Italiji in na Češkem, gostovali pa so tudi že v Španiji. Vsako leto se skupina udeležuje revij Javnega sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije, med pomembnejše nastope pa si šteje udeležbo na mednarodnem CIOFF-ovem festivali v Cetinju (Črna gora), na mednarodnem folklornem festivalu v Pszczyni  (Poljska) ter na mednarodnem folklornem festivalu v Karlovyh Varyh (Češka). Vsako leto skupaj z Buškimi čečami organizirajo večdnevno mednarodno srečanje folklornih skupin v Bovcu. Gostili so že folklorne skupine iz Češke, Črne gore, Italije, Avstrije in več skupin iz Slovenije.