Folklorna skupina »Justin Kogoj« Dolenja Trebuša

Dejavnosti v letu

Najmlajša in najbolj živahna sekcija društva je Folklorna skupina »Justin Kogoj« Dolenja Trebuša, ki se je v letu 2020 odela v srebro. Štirje godci skrbijo, da se 17 plesalcev vrti v ritmu polke, valčkov in ostalih plesov, ki jih narekuje folklorna dejavnost, vse pod budnim očesom mentorice Nives Gruden. Vsako leto pripravijo novo odrsko postavitev, s katero se predstavijo na Območni reviji folklornih skupin. Že vrsto let dosegajo regijsko raven, zato se zavrtijo tudi na regijskem folklornem odru. Plesalci so oblečeni v pražnja in delovna oblačila, ki so se na tem območju nosila pred 1. svetovno vojno. V koreografijah pokažejo predvsem plese idrijske in soške doline. Kot edina folklorna skupina Idrijsko-cerkljanske regije raziskujejo in zbirajo gradivo predvsem s tega področja. Z običaji, glasbo, petjem in plesom prikažejo del ljudskega izročila, zaradi česar so nepogrešljivi na vseh domačih prireditvah, pogosto pa nastopajo po okoliških vaseh in v zamejstvu. Zavrteli so se že tudi v prestolnici in na Slovenskem dnevu v Beljaku. Mentorica, predsednik Dominik Rijavec, plesalci in godci pa se z veseljem spominjajo dni, ki so jih preživeli v srbskem Boru na folklornem festivalu Malinik 2018.

Izola, 10. 5. 2013 (foto Viktor Kalan)

Dejavnosti v letu

Folklorna skupina »Justin Kogoj« Dolenja Trebuša ob 15-letnici leta 2010

Dejavnosti v letu

Prosvetno društvo »Justin Kogoj« Dolenja Trebuša je bilo
ustanovljeno leta 1912. Folklorna skupina je najmlajša
hčerka društva, zato pa tudi najbolj živahna. »Rojena« je
bila leta 1995.
Začetki Folklorne skupine »Justin Kogoj« pred 18. leti so
precej drugačni od začetkov podobnih skupin, saj so jo
sestavljala sama dekleta – ljudske pevke, ki so obujale
pevsko izročilo ob spremljavi ljudskih godcev. Leta 1997
so se ji pridružili tudi fantje in že v istem poletju, avgusta
1997, pripravili prvi nastop z mešanimi pari. Tega leta je
prevzel mentorstvo v folklorni skupini Lucijan Pirih.
Živahnost folklorne sekcije spodbuja mladost članov in
pogoste menjave, danes pleše osem parov ob spremljavi
več ljudskih godcev (diatonična harmonika, mali bas,
klarinet in violina).
Folklorna skupina se na nastopih predstavlja s štajerskimi,
gorenjskimi in primorskimi plesi. V cerkljansko-idrijski regiji
je edina folklorna skupina, zato raziskuje tamkajšnje
gradivo za ohranjanje ljudskih plesov, melodij, pesmi in
običajev. V zadnjih nekaj letih so obudili plese iz Idrijskih
Krnic, ki so jih plesali v začetku 20. stoletja, ter plese iz
Kala nad Kanalom. Poleg plesne folklore obujajo tudi
ljudske običaje, navade in znanja – v sklopu plesov doline
Idrijce so med drugim prikazali običaj ličkanja koruze,
imenovan »amajenca«, ter veselico ob zaključku spravila
sena, »pakošnca«. Zanimiv je bil tudi prikaz »rouštanja« na
predvečer praznovanja goda. Z nastopi bogatijo prireditve
v domačem kraju in širše, tudi v zamejstvu.
Prikazovanje ljudskih plesov in običajev brez ustreznih noš
ni avtentično. Leta 2000 so sešili trebuške obleke, ki
izvorno segajo v konec 19. stoletja. Kako so se oblačili
naši predniki, so izvedeli, ko so na terenu zbrali fotografije
s konca 19. stoletja, nekaj predlog pa so povzeli po knjigi
Oblačilna kultura kmečkega prebivalstva na Tolminskem.
Nove trebuške noše so prvič zaživele v maju leta 2001,
ko so ob petju, ljudski glasbi, plesih in običajih celovito
prikazali del domačega ljudskega izročila.
Pri 18. letih je folklorna skupina že spogledljivo, letom
primerno nekoliko nečimrno, a vsekakor zelo živahno in
ambiciozno dekle … Spodbujajo jo priznanja in vsako leto
boljše ocene strokovnih spremljevalcev na izbornih
tekmovanjih in revijah. Najpomembnejše pa je vsekakor
razpoloženje v skupini, ki je na vajah vedno prešerno …