Trg m. Tita 8, 5220 Tolmin
T: 05 38 11 801 E: zkdtolmin@siol.net

Folklorna skupina »Ivan Laharnar – Planota« Šentviška Gora

Splošno

Leto ustanovitve: 1965
Število aktivnih članov: 20
Mentor: RADO ČERNILOGAR
Predsednik: JURE LAPANJA

Poštni naslov

FOLKLORNO DRUŠTVO »IVAN LAHARNAR – PLANOTA« ŠENTVIŠKA GORA
Ponikve 39
5283 Slap ob Idrijci

Kontaktni podatki

telefon: 041 919 559 (Jure Lapanja)
              041 543 458 (Rado Černilogar)
              031 517 618 (Helena Kenda)
e-naslov: fd.ivanlaharnar@gmail.com

2013
Folklorna skupina »Ivan Laharnar – Planota« Šentviška Gora
Fotografija avtor: Petra Peršolja, arhiv FD Ivan Laharnar

Dejavnosti v letu

Člane folklornega društva združujejo veselje do ljudskih plesov, ohranjanja kulturne dediščine, oblačilne kulture oziroma dediščine, ljudske glasbe in petje. V 57 letih delovanja društva se je v skupini zamenjalo že več kot 200 plesalcev in plesalk. Leto 2013 je bilo tudi leto, ko so dobili novega mentorja ter novega predsednika društva.

V letu 2013 je bil še posebej zanimiv nastop konec meseca avgusta na Ponikvah, ko so nastopili na Podoknici Nedeljskega dnevnika. Na Pečinah so zaplesali ob zaključku tabora mladih gasilcev iz Beljaka, ob koncu leta 2013 pa na Ponikvah na že tradicionalni prireditvi Štefanovo 2013. Tam so obiskovalce z igro in plesom na humoren način povabili na plesni tečaj. V Tolminu so nastopili na prireditvi Mi za nas ter na Grahovem ob Bači na srečanju krajanov, zdomcev in prijateljev Baške grape. V okviru društva so organizirali »Šicanje pirhov« na velikonočni ponedeljek. Kot zanimivost omenimo, da so tri njihove folkloristke nastopile kot statistke na snemanju kratkega filma o ljudskih plesih v 50. letih, ki so ga snemali v Benečiji.

Nastopi

2012 in prej
Folklorna skupina »Ivan Laharnar – Planota« Šentviška Gora
Fotografija Folklorno društvo »Ivan Laharnar – Planota« Šentviška Gora

Dejavnosti v letu

Folklorna dejavnost na Šentviški planoti sega v leto 1957, ko je v
šoli na Šentviški Gori učiteljica Perina Velikonja ustanovila
šolsko folklorno skupino. Folklorni krožek, kot so ga imenovali
takratni člani, je deloval do leta 1963. V okviru prosvetnega
društva, ki nosi ime po domačinu s Šentviške Gore, organistu in
skladatelju Ivanu Laharnarju, je bila folklorna skupina
ustanovljena leta 1965. Leta 1997 se je društvo preimenovalo v
Folklorno društvo »Ivan Laharnar – Planota« Šentviška Gora.
Društvo si je leta 2005 v sodelovanju s Tolminskim muzejem in
etnologinjama Karlo Kofol in dr. Marijo Makarovič izdelalo nove
kostume, pravo rekonstrukcijo oblek, ki ustrezajo oblačilni kulturi
Šentviške planote na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Že od leta 1994
pa ima skupina tudi gorenjske noše.
Trenutno jo sestavlja 25 članov iz vasi na Šentviški planoti in
Cerkljanskega, že 24. leto jo vodi Melita Drole. Zaradi mladih
zagnanih članov (povprečna starost je 22 let) novih idej ne
manjka, kvečjemu zmanjka časa in sredstev za njihovo
uresničitev.
V glasbeni sestavi sta dva godca: Rado Černilogar, ki igra na
diatonično harmoniko, je nova mlada moč, saj je po 51 letih
igranja nadomestil harmonikarja Slavka Črva. Tadej Črv igra na
bariton. Člani društva prikazujejo plese s Šentviške planote,
Posočja ter gorenjske, štajerske in dolenjske plese, ljudske šege
in običaje s Šentviške planote in bližnje okolice. V točkah
poskušajo na čim bolj izviren, zanimiv ter humorističen način
predstaviti življenje kmečkega prebivalstva nekoč, običaje skozi
letne čase in podobno. Društvo nastopa na vseh pomembnejših
prireditvah v gornjem Posočju, tudi drugod po Sloveniji, že od
sedemdesetih let dalje pa tudi v Italiji in Avstriji. Poleg rednih
nastopov že več kot 20 let pripravljajo zelo dobro obiskano
etnološko-folklorno prireditev Ajns.
Za dosežke na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti in
dolgoletno ohranjanje tradicije na Šentviški planoti so člani
Folklornega društva »Ivan Laharnar – Planota« leta 2007 prejeli
nagrado Občine Tolmin. Aktivno preživljanje prostega časa
mladine v okviru folklornega društva dobro vpliva tudi na
ohranitev prebivalstva na podeželju, saj se v njem preko raziskav
na terenu, ustnih in pisnih virov odkriva, kako so te kraje imeli
radi že naši predniki, kako so obnavljali svoje domove in jih
branili pred vsem hudim. Kot dokaz za to so mnoge poroke
članov, ki so ostali na domovih in si tukaj ustvarili družine.
Mladina odkriva tudi složnost ljudi na podeželju in le-to prenaša v
sodobni čas. Društvo zato uživa veliko podporo domačinov,
obenem pa je z dobrim in kakovostnim delom vzor za izboljšanje
kakovosti drugih kulturnih društev s tega področja.

Nastopi