Moški pevski zbor Golobar Bovec

MoPZ Golobar - del pevcev (foto: arhiv skupine)

Dejavnosti v letu

V letu 2021 bo Moški pevski zbor Golobar Bovec praznoval 70-letnico obstoja. Ob jubilejih se običajno oziramo na prehojeno pot slavljencev. V tej številki Kulturnega mozaika Zgornjega Posočja samo bežen pogled nazaj. Zborovsko petje na Bovškem ima med vsemi kulturnimi dejavnostmi najdaljšo in najuglednejšo tradicijo. Prvi zapisi o organiziranem zborovskem delovanju segajo še v čase pred ustanovitvijo čitalnice v Bovcu leta 1878. Po tem se organizirano petje pravzaprav ni več prekinilo. Niti v času prve svetovne vojne, ko se je petje nadaljevalo v begunskih taboriščih, niti v času fašizma, ko je slovenska pesem živela v okviru cerkvenega petja, niti v času druge svetovne vojne, ko se je pelo v partizanskih enotah in tudi v cerkvah. Verjetno je najlepši kamenček mozaika zborovskega petja na Bovškem prav Moški pevski zbor Golobar. Leta 1951 je Danilu Durjavi, ki je takrat že imel desetletne izkušnje glasbenega udejstvovanja, uspelo zbrati 21 mož, ki so bili pripravljeni nadaljevati bovško zborovsko tradicijo. Začela se je dolga zgodba, s katero se lahko pohvali malokateri pevski sestav po Sloveniji.

Stalnica zbora je najprej pesem. Partizanska, ljudska, umetna, nabožna, ljubezenska. Zaradi širokega in raznovrstnega repertoarja so bovške pevce radi medse vabili številni organizatorji prireditev. Skorajda ni kotička na Bovškem, kjer se kdaj ne bi slišala pesem bovških pevcev. Veliko je bilo tudi gostovanj širom Slovenije, v zamejstvu in v tujini. Pevci so se vedno držali reka, da je petje namenjeno predvsem ljudem, da je petje samemu sebi nesmiselno. Zato so tudi sami prirejali pevske prireditve. Peli niso samo v domačem jeziku, ampak tudi v italijanščini, nemščini, hrvaščini, makedonščini, slovaščini, ruščini, angleščini in latinščini. Njihovo pesem je bilo slišati po koncertnih dvoranah, šolah, na prostem, v tovarnah, po cerkvah, domovih, po gorah, v najrazličnejših ustanovah. In to ob najrazličnejših priložnostih: koncertih, pevskih revijah, raznih proslavah, praznovanjih obletnic, na športnih prireditvah, najrazličnejših otvoritvah, družinskih srečanjih in nazadnje tudi ob slovesih od bližnjih.

Stalnica zbora je tudi ime. Ime planine Golobar je neizbrisno vtisnjeno v spomin vsakega prebivalca teh dolin. Spomin na velikonočni ponedeljek, 26. aprila leta 1943, ko so bile nasilno prekinjene življenjske poti številnih mož, fantov in deklet. Žrtvovani so bili za rod, za domovino, za svobodo. Pevci so redni obiskovalci spominskih prireditev na samem kraju dogodka na planini kot tudi ob obeležjih v dolini. Vedno so se udeleževali tudi drugih prireditev, ki so opominjale na to obdobje naše tragične, a tudi slavne preteklosti.

Stalnica zbora je prijateljstvo. Najprej med svojimi člani. Kalilo se ni samo na nastopih zbora, temveč tudi na pevskih vajah, izletih, priložnostnih srečanjih. Nazorsko različne osebnosti so našle skupen jezik v delovanju pevskega zbora. Prijateljstva pa so se spletla tudi s pevci drugih pevskih sestavov. In s številnimi ljudmi, ki so jih sprejemali medse.

Stalnica zbora je Danilo Durjava, ustanovitelj, vodja, pevovodja neprekinjeno sedem desetletij. Brez vsakega pretiravanja lahko rečemo, da je oče tega pevskega zbora. Njegova iskrena ljubezen do zborovskega petja, požrtovalnost, vztrajnost, tenkočutnost in prefinjen občutek za skupinsko delo so zdaleč največ pripomogli, da je zbor deloval tako dolgo. Kljub njegovim dvaindevetdesetim letom ni čutiti, da bi njegove moči pešale.

V letu 2021 bo izšel Zbornik Literarnega kluba Bovec Bovčani se predstavijo, kjer bo med drugimi predstavljenih tudi več zgodb iz sedemdesetletnega delovanja Moškega pevskega zbora Golobar Bovec.

Arhiv MoPz Golobar Bovec

Dejavnosti v letu

V letu 2013 je Moški pevski zbor Golobar Bovec sodeloval na prireditvah v bovški občini ter na Reviji pevskih zborov zgornjega Posočja in Reviji Primorska poje. Obeležili so dan državnosti, sodelovali na proslavah v spomin na padle v 2. svetovni vojni na Golobarju, Poljancah, v Benečiji in Reziji ter na komemoraciji ob 1. novembru. Nastopili so tudi pri zamejcih, ki njihovo pesem radi slišijo.

MoPz Golobar

Dejavnosti v letu

V drugi polovici 19. stoletja so se na Slovenskem začela ustanavljati bralna društva, nato čitalnice. V sklopu le-teh so začeli delovati tudi pevski zbori različnih sestavov, večinoma mešani, a pri kakšnem pogrebu ali na dan mrtvih tudi moški. Časopis Soča je leta 1878 priobčil, da je v Bovcu na dan vseh svetih že tradicija, da na pokopališču zvečer ob 20. uri moški zbor poje žalne pesmi. Tudi leta 1882 je pevski zbor ob prihodu cesarja Franca Jožefa v Bovec zbor zapel pesem Luna sije.
Fotografiji iz leta 1905 in 1911 prikazujeta zbora, ki sta takrat delovala, prav tako obstaja več fotografij o mešanem pevskem zboru, ki je bil ustanovljen po prvi svetovni vojni in je deloval do leta 1938, zadnja leta kot cerkveni zbor. Nato je deloval le ženski cerkveni zbor. Leta 1945 je bil ponovno ustanovljen mešani zbor, ki je nastopal do leta 1950. Leta 1951 je na željo moških Danilo Durjava ustanovil moški zbor, ki neprekinjeno deluje do danes. Zbor si je izbral ime Golobar, po planini, na kateri so na velikonočni ponedeljek leta 1943 padli številni partizani. Občasno sta do leta 1959 delovala tudi mešani in ženski zbor. Moški pevski zbor Golobar Bovec je bil do leta 1990 steber kulturnega dogajanja na Bovškem. Ohranil je tradicijo petja 1. novembra zvečer na bovškem pokopališču. Ob dnevu mrtvih redno sodeluje tudi na komemoracijah po Benečiji in Reziji. Vseskozi je nastopal na proslavah in prireditvah raznih društev in organizacij. Od leta 1976 stalno sodeluje na pevski reviji Primorska poje, vseskozi tudi na revijah pevskih zborov Zgornjega Posočja. Zbor trenutno šteje 16 članov. Do danes se je v njem zamenjalo čez 100 pevcev.