Trg m. Tita 8, 5220 Tolmin
T: 05 38 11 801 E: zkdtolmin@siol.net

Kulturno društvo Nit – Posočje, Benečija, Rezija

Splošno

Leto ustanovitve: 2010
Predsednik: MARJETA MANFREDA VAKAR

Poštni naslov

KULTURNO DRUŠTVO NIT –  POSOČJE, BENEČIJA, REZIJA
Kosovelova 6
5220 Tolmin

Kontaktni podatki

telefon: 031 799 525 (Marjeta Manfreda Vakar)
e-naslov: marjetamanfreda@hotmail.com
drustvo.nit@gmail.com
spletna stran: http://www.kd-nit.si

2018-2020 in prej
Kulturno društvo Nit – Posočje, Benečija, Rezija
Fotografija Če b' mogle besiede, Bordoni, 2019 (foto: arhiv skupine)

Dejavnosti v letu

Zapis o delovanju KD Nit – Posočje, Benečija, Rezija v zadnjih letih je za Kulturni mozaik Zgornjega Posočja 2014-2020 sestavila predsednica društva Marjeta Manfreda Vakar in mu nadela naslov

Prek takšnih in drugačnih črt.

»Toliko ljudi doma nekaj ustvarja, nekaj dela, v samoti, pa si ne upa ven, se izpostavit, nima ta prave spodbude za to. Dajmo nekaj skupaj napravit!« je pred dobrimi desetimi leti vzklikal Zlatko Smrekar, ki se je na kavi o društvu in nujnosti čezmejnega sodelovanja pogosto pogovarjal s kulturnimi ustvarjalci iz Benečije in Posočja. Vse do leta 2016 je bil naš osrednji dogodek ta, s katerim smo začeli: prebiranje poezije na dan, ki ga je leta 1999 Unesco posvetil poeziji, »da s poetičnim izrazom podpremo jezikovno raznolikost in ponudimo jezikom, ki jim grozi izumrtje, priložnost biti slišani v svojih skupnostih. Družba poezije še vedno ne jemlje dovolj resno,« je zapisano v Unescovem razglasu. »Potrebna je akcija, ki nas osvobaja takšnega prepričanja in ki daje poeziji mesto, ki ji gre. Skupnost potrebuje poezijo, ki nam ljudem med drugim omogoča, da se zazremo vase in tam odkrijemo,« kot je zapisala nekdanja generalna direktorica Irina Bokova, »da si vsi posamezniki povsod na tem svetu delimo ista vprašanja in občutke. Poezija je vidik naše svobode. In je nekaj, kar nas dela človeške. Odkrivanje nove pesmi je upati si vstopiti v jezik in čustva, občutljivost Drugega ne glede na zemljepisno razdaljo.«

Od leta 2011 naprej se je na jesen začelo uveljavljati branje ljubezenske poezije. Recital, ki se vsako leto odvija v Domu Andreja Manfrede v Kobaridu, smo poimenovali po staroslovanski boginji ljubezni in lepote, Ladi. Spremlja ga knjižica pesmi članic in članov ter naših gostov. Pesmi so večinoma v knjižni slovenščini in beneškem narečju, nekatere pa tudi v italijanskem, furlanskem, hrvaškem, srbskem in angleškem jeziku.

»Ljubezen je brez dvoma prva tema poezije. Kar pomeni, da pesnik pri poslušanju in tipanju sveta nujno naleti na ljubezen. Ne glede na to, kaj je s svojimi občutljivimi besedami začel raziskovati, je v globini vsakega življenjskega pojava taka ali drugačna ljubezen. Niso torej pesniki tisti, ki bi bili nenavadno prepojeni z ljubeznijo, življenje samo je tako …« (Alojz Ihan: Vsaka ljubezen je pesem). Med letoma 2014 in 2020 so bili naši gosti: Silvana Paletti, Giovanni Fierro, Matej Krajnc, Kobrowsky, Milan Jež, učenci in učenke Osnovne šole Simona Gregorčiča Kobarid, Dimitar Anakiev, Mohamad Abdul Monaem, Jurij Paljk, Miha Obid, Marjetka Luznik, Tanja Šterman, David Klodič, Darjo Velušček, D’Butls, Rezjanab sasiedi in Oktet Quercus.

Livčani imajo vsako leto julija na dan sv. Jakoba praznik. Predsednica livške krajevne skupnosti Katja Roš nas je kmalu po ustanovitvi prijazno povabila k sodelovanju. To se je leta 2015 nadaljevalo s spominsko razstavo o delovanju društva in njegovih pokojnih članov, ki smo jo pripravili v eni izmed sob nekdanje osnovne šole, predvsem pa s pravljičnimi večeri na podstrešju hiše Pepe Nježne v Jevščku. Hiša je bila leta 2011 razglašena za kulturni spomenik in kmalu zatem skrbno obnovljena. Tri leta čarobnih večerov z vonjem po slami in duhovno prisotnostjo Krivopet so botrovala trem knjižicam Prav’ce za Nježno; napolnili smo jih s pravljicami in zgodbami, ki smo jih napisali sami, in tistimi, ki so do nas po ustnem ali pisnem ljudskem izročilu prišle iz Benečije, Rezije, s Tržaškega in Cerkljanskega. Ni jih tako malo, ki so navdahnjene s pomenljivimi naključji in nenavadnimi dogodki iz resničnega življenja. Takšne smo napisali s pomočjo Krivopet. Prve tri knjižice Prav’ce za Nježno smo predstavili na Livku v sodelovanju s krajevno skupnostjo, četrto, Prav’ce na Robu, na Robidišču in peto, Prav’ce pod Krnom, v sodelovanju z Rdečim križem in Malo hišo v Tolminu in vasi Krn.

Društvo se je leta 2015 preimenovalo v Kulturno društvo Nit. Danes se s svojimi triintridesetimi člani in članicami razteza od Benečije in Breginja do Medvod in Banov na Tržaškem. Vse do leta 2017 je imelo sedež na Livku, nato pa smo ga iz praktičnih razlogov preselili v Tolmin. Delujemo skoraj izključno z denarjem, ki ga pridobimo na občinskih in republiških javnih razpisih Urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Občine Kobarid in Občine Tolmin (Zavod za kulturo, šport in mladino Občine Tolmin). Tako pridobljena javna sredstva vračamo družbi z brezplačnimi publikacijami.

Od samega začetka sodelujemo z Inštitutom za slovensko kulturo iz Špetra. Organiziramo skupna branja, nastopili smo na tradicionalnih Beneških kulturnih dnevih, ki se vsako leto februarja odvijajo v Posočju in Benečiji. Inštitut nam daje prostor za literarne delavnice, prav tako Kulturno društvo Ivan Trinko in Kulturno društvo Rečan-Aldo Klodič. Na literarnih delavnicah, ki jih je društvo organiziralo v Posočju in v Benečiji, smo med leti 2014 in 2020 ustvarjali pod mentorstvom pesnika Petra Semoliča in pesnic Alenke Jovanovski in Miljane Cunta. Na glasbeno literarni prireditvi Na nebu luna plava, ki jo v Liesah organizira KD Rečan-Aldo Klodič, vsako leto bere tudi naša članica ali član.

Dokler je obstajal mednarodni potujoči festival poezije in glasbe Acque di acqua, smo bili del njega z branji in druženji v Furlaniji, Benečiji in Posočju. Pobudnik festivala je bil furlanski pesnik in založnik Renzo Furlani. Njegov namen je bil odpreti poezijo, jo prinesti ljudem na trge, k jezerom, v parke, lokale, na javne kraje, da bi, kot je povedal eden izmed umetniških vodij festivala, tudi sam pesnik, Francesco Tomada, »ne ostajala zaprta v ‘zlatih kletkah’«. To so bili trenutki, ko smo osvobajali ne le poezijo in sebe kot pesnike, presegali ne samo državne in geografske meje, ampak tudi jezikovne in narodnostne ter drug drugemu odpirali vrata v še neznane svetove in si gostoljubno širili čutni in duhovni horizont. Društvo živi idejo enotnega slovenskega kulturnega prostora ves čas, v letih potujočega festivala Acque di acqua pa smo živeli tudi enoten multikulturni prostor z italijanskimi in furlanskimi pesniškimi prijatelji. V letih 2014 in 2015, ko je bil festival ukinjen, smo brali tudi v Novi Gorici in Benečiji. Naši gostje so tedaj bili Valter Lauri, Vincenzo Della Mea in David Klodič.

Poleg večletnega (so)ustvarjanja omenjenih glasbeno literarnih prireditev smo med desetletnim delovanjem izvedli še vrsto posamičnih dogodkov. Omenjamo samo nekatere med letoma 2014 in 2020. V baru Cinca Marinca v Kobaridu smo gostili pesnika Frenka Tominca in razstavili likovna ciklusa Gaji in Astrali Ine Stergar. V Sužidu in Domu Andreja Manfrede v Kobaridu smo ob stodeseti obletnici rojstva Srečka Kosovela prebirali njegove pesmi, pri čemer smo sodelovali z Mladinskim kulturno-umetniškim društvom iz Kobarida in Literarnim društvom RIS iz Idrije. S slednjim smo v času njegovega delovanja pogosto sodelovali, nekateri njegovi člani so že bili, v zadnjem letu pa ponovno postali, naši člani. Med drugim smo bili kot nastopajoči povabljeni na literarno plesni večer v Cerknem. V Tolminu smo na terasi bara Paradiso pripravili glasbeno literarni večer z beneškimi pesnicami in Barskim oktetom, v Kinogledališču pa s Fajnabando, pevski zbor, ki ga sestavljajo učitelji, bivši učenci, njihovi starši in prijatelji dvojezične šole v Špetru. V nastopu Tu y yo (Samo ti in jaz) so zapeli ljubezenske pesmi iz slovenske ljudske zakladnice in melodije v drugih žanrih in različnih jezikih. Z zgibanko o slovenski manjšini v Videmski pokrajini, pomembnejšimi glasbeniki iz Posočja, Benečije in Rezije ter informacijami o našem društvu smo sodelovali na festivalih Metaldays in Overjam. Poznanstvo je botrovalo sodelovanju s Krajevno skupnostjo Renče-Vogrsko (glasbeni gost je bil Adi Smolar), Krajevno skupnostjo Skrilje pri Ajdovščini, Goriškim literarnim klubom Govorica, Slovenskim kulturnim društvom Bani – Grad, literarno skupino JaReM iz Zgornjih Pirnič, glasbeno skupino Pomladni dan iz Dolenje Trebuše in Zvezo društev mladih in kreativnih Tolmin. V obdobju 2014–2020 smo sodelovali s Kulturnim društvom Myra Locatelli iz Volč, kjer so na Večerih pred Dnevi poezije in vina pri Lukatelu nastopile pesnice iz Benečije in Barski oktet.

Nekatere naše člane zanima tudi fotografija. Posebej bi izpostavili tudi s strani mojstra Rafaela Podobnika pohvaljene fotografije Roka Alboja, ki so bile razstavljene v Goriški knjižnici in tudi v Pragi.

Med letoma 2014 in 2020 je Kulturno društvo PoBeRe (Nit) nadaljevalo tudi s svojim založniškim delom. Poleg vsakoletnih Ladinih večerov in Prav’c je izdalo slovenski prevod zbirke petinpetdesetih tank (japonska pesniška oblika) Spontani um Dimitra Anakieva.

V okviru društva že od 2013 deluje likovna skupina Luna. Vodi jo Ina Stergar, pobudnica in organizatorka vsakoletnih likovnih razstav v Kobaridu. Na otvoritvi likovne razstave ene od članic v Knjižnici Kozina so sodelovale tudi pesnice iz Benečije. Zadnja leta pogosto sodelujemo s Kulturnim društvom likovnih ustvarjalcev Tolmin. Med drugim smo nastopili v Bardu, na festivalu Festa degli ex emigranti, v Tolminu in Bajtih pri Ligu.

Leta 2019 je društvo opazil novinar in urednik dokumentarno-feljtonskega radijskega programa Jurij Popov in o njem za Nedeljsko reportažo posnel prispevek Društvo Nit – en jezik, tri govorice. Polurna radijska oddaja je bila predvajana na prvem programu RTV Slovenija na dan priključitve Primorske k združeni Sloveniji.

»Pred nekaj desetletji je bilo v našem prostoru veliko govora o enotnem slovenskem kulturnem prostoru. Ta naj bi približno sto do sto dvajset tisoč zamejskim Slovencem v štirih državah, na katere mejimo, utrjeval občutek trdne povezanosti s tako imenovanim matičnim narodnim telesom. Ta zamisel ni več priljubljena. Potreba po tem, da bi jo uresničevali, pa ostaja. Sodelujemo s tako imenovanimi čezmejnimi kulturnimi projekti, čezmejnih društev pa ni. Na Primorskem je v resnici eno samo: Kulturno društvo Nit« (Društvo Nit – en jezik, tri govorice, Arhiv RTV Slovenija). Pripovedovali smo o začetkih društva, občutkih življenja na obmejnem prostoru nekoč in danes, skrivnostnih Krivopetah, o tem, kaj nam društvo pomeni in kako na nas vpliva.

Živeti ob meji, ki formalno pač obstaja, je priložnost za razširjanje duhovnega in kulturnega horizonta, za doživljanje različnih identitet, ki lahko druga drugo bogatijo, seveda ob pogoju, da se medsebojno spoštujejo in doživljajo enakovredno. Benečija se nadaljuje v Posočje, Posočje pa v Benečijo. Na stičišču drug drugemu odpiramo vrata in izgubljamo občutek, da smo na koncu sveta. Skupaj beremo na obeh straneh, obiskujemo kulturne prireditve, v Novem Matajurju, časopisu zamejskih Slovencev, objavljajo naše prispevke …

Da bi ta črta zares izpuhtela iz naših misli, da bi je vsaj videli ne več. Da bi se Posočani, Benečani in Rezijani vedno bolj družili med seboj, skupaj ustvarjali in se ob tem v medsebojnem spoštovanju odpirali tudi svojim furlanskim in italijanskim sosedom (in obratno) ter pri tem presegali tudi še druge namišljene črte.

Nastopi

2017
Kulturno društvo Nit – Posočje, Benečija, Rezija
Fotografija Nova Gorica, knjižnica (foto: arhiv KD Nit)

Dejavnosti v letu

KD NIT je predstavila svoje delo:

Leto 2017 je bilo za nas zelo dejavno.

Začelo se je že v prvih dneh februarja s prijetnim gostovanjem v Skriljah pri Ajdovščini, kjer smo se predstavili kot literati in likovniki, dogodek pa je popestril glasbeni gost, tolkač Dejan Štemberger.
Zanimivo je bilo celo novinarjem, saj je bila na slovenski kulturni praznik na radiu Koper celotna kulturna oddaja posvečena prav našemu društvu.

Ponovno gostovanje smo imeli že čez mesec dni in sicer v knjižnici v Kozini, kjer smo z beneško poezijo popestrili odprtje slikarske razstave Ine Stergar, naše članice in vodje likovne skupine Lune.

Še isti mesec smo ob Svetovnem dnevu poezije gostovali v novogoriški knjižnici, kamor smo povabili tudi dva gosta: beneškega pesnika, novinarja, prevajalca in urednika Miha Obita ter furlansko pesnico Luiso Juanis. Za nekaj glasbenih točk je spet poskrbel Dejan Štemberger.

V prvi polovici maja smo sodelovali v projektu Teden ljubiteljske kulture, kjer je bila dejavna predvsem likovna skupina Luna z razstavo “Naj se vidi – Luna nad Livkom” na sedežu društva na Livku. Sodelovali so tudi otroci.

Junija smo izpeljali dva tradicionalna dogodka. Najprej otvoritev razstave dveh članic, Metke Perinčič in Sare Berginc, kjer so poleg nekaterih članov sodelovali udi učenci glasbene šole in trio Mateja Kavčiča.
Le dva dni kasneje je sledil Večer pravljic v Jevščku, ki ga pripravljamo v sodelovanju s KS Livek in njihovo predsednico Katjo Roš. Tudi letos se je nabralo pravljic za celo knjižico, ki smo jo seveda izdali in jo julija meseca predstavili na livškem krajevnem prazniku sv. Jakoba. Knjižico je delno financirala Občina Kobarid.

Poletje je potekalo v znamenju festivalov na Sotočju v Tolminu, kjer smo predstavili zgibanko o slovenski manjšini v Videmski pokrajini, njenih društvih in ustanovah ter najpomembnejših glasbenih ustvarjalcih pri njih in v Posočju. V njej smo predstavili tudi naše društvo. Zgibanko v treh jezikih smo  izdali ob podpori Urada vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Z njo in s turističnim gradivom iz Benečije smo sodelovali na festivalih MetalDays in Overjam.

Sredi avgusta smo v Fundaciji poti miru v Kobaridu z branjem sodelovali na odprtju razstave “Prostor vojne in prostor miru”, ki so jo vključno z ateljejem pod Krnom organizirali tolminski likovniki.

September smo pričeli željni novih znanj, saj smo v Klodiču v Benečiji organizirali literarno delavnico na temo svobodnega verza. Poučevala nas je literarna kritičarka, literarna zgodovinarka in prevajalka Alenka Jovanovski.
Še isti dan smo se udeležili tudi beneškega literarnega večera V nebu luna plava na Lesah, kjer je z branjem gostovala naša članica Karmen Vidmar.

Konec septembra smo se primorski udeleženci nagradnega natečaja “V zavetju besede” udeležili literarnega srečanja v Tolminu s pesnikom, literarnim mentorjem in profesorjem slovenščine Davidom Bedračem.

Delavnice so se nadaljevale tudi v oktobru in sicer s pesnikom in prevajalcem Petrom Semoličem, ki nas je poučeval dva zaporedna sobotna popoldneva.
Zadnjo soboto v mesecu smo z večerom pravljic sodelovali na prireditvi ob prvi obletnici konca soške fronte v Jevščku, kajti ravno tedaj nam je uspel ponatis knjižice Prav’ce za Nježno, tako lanske kot letošnje. Financirala ga je Hiša Franko, za kar se ji hvaležno zahvaljujemo. Knjižice so na voljo v Jevščku, v Hiši Pepe Nježne in pri Katji Roš, predsednici KS Livek.
Oktobra smo v novogoriški knjižnici postavili fotografsko razstavo našega člana Roka Alboja, ki je bila obiskovalcem na ogled tri tedne.

Tako kot že nekaj let zapovrstjo  je bil tudi letos pika na i Ladin večer, naš tradicionalni glasbeno-literarni recital ljubezenske poezije, ki se je odvil 3. novembra v Domu Andreja Manfrede v Kobaridu. Popestrili so nam ga osnovnošolci kobariške šole, likovni ustvarjalci iz Tolmina in ljudski godci Rezjanab Sasiedi. Seveda smo tudi tokrat izdali knjižico novih pesmi Posočja in Benečije, ki jo je delno financirala Občina Kobarid.

Zahvala za večinski del financiranja splošnega delovanja društva gre Javnemu skladu za kulturne dejavnosti RS Tolmin in Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Nastopi

2016
Kulturno društvo Nit – Posočje, Benečija, Rezija
Fotografija Arhiv društva

Dejavnosti v letu

Marjeta Manfreda, članica KD NIT, je takole predstavila delovanje članov društva v letu 2016:

Marca smo ob svetovnem dnevu poezije v okviru našega dogodka »Prestopimo z Gregorčičem pomladni prag«, poslali zgibanko s poezijo v vsako gospodinjstvo kobariške občine (z izjemo breginjskega kota, ki ima svojo pošto).

Junija je sledila slikarska razstava »Krajina«, kjer sta svoja dela predstavila domačina Ivo Uršič in Ivo Manfreda. Na dan odprtja v Zeleni hiši smo imeli tudi kulturni program z glasbo, poezijo in pogovorom z razstavljavcema.

Z branjem pesmi smo sodelovali na prireditvi »Mi za nas«, ki jo je organizirala ZKD Tolmin.

V sodelovanju s KS Livek prvič organizirali dogodek »Prav’ce za Nježno«. Na podstrešju  livškega kulturno-etnološkega spomenika »Nježna hiša« v Jevščku smo prebirali stare in nove pravljice ter predstavili potek obnove Nježne hiše s konzervatorko in vodjo Andrejo Ščukovt.

Julija smo v Tolminu na terasi bara Paradiso organizirali Beneški pesniško-glasbeni večer, na katerem  so z branji nastopile naše članice iz Benečije, Andreina Trusgnach, Margherita Trusgnach in Claudia Salamant, prepeval pa je Barski oktet.

Sledil je livški krajevni praznik »Jakobovo«, na katerem smo sodelovali tako, da smo predstavili in med ljudi poslali knjižico pravljic, Prav’ce za Nježno, ki smo jo izdali po istoimenskim večeru v Jevščku. V njej so zgodbe posoških in benečanskih avtorjev, tudi v narečju.

Septembra smo v goste povabili popotnika Agni in Gregorja Kelta, ki sta v enem letu prehodila 3.600 km in od tega štiri mesece hodila brez denarja. Prostor za njuno potopisno predavanje nam je odstopila tolminska knjižnica.

Oktobra smo izvedli tradicionalni Ladin večer, šesti po vrsti. Na njem smo predstavili knjižico novih pesmi, ki smo jih napisali ali posredovali prav za to priložnost in jih na večeru tudi prebrali. Naši glasbeni gostje so bili D’Butls, pogovorni gost pa pesnik in publicist Milan Jež. Rdeča nit dogodka je bilo domoljubje, navdih pa 110. obletnica smrti pesnika Simona Gregorčiča.

Novembra smo z branjem in recitacijo Gregorčičeve poezije sodelovali na prireditvi, ki jo je ob že omenjeni 110. obletnici organizirala Občina Kobarid.

Isti mesec smo se  odzvali povabilu v Cerkno na Večer poezije, vina, pesmi in plesa, ki ga je pripravilo Literarno društvo Ris. Gostili so tudi folklorno skupino iz Bele Krajine.

V tem letu smo optimizirali tudi našo novo spletno stran kd-nit.si, ki je iz dneva v dan bogatejša, in kupili okvirje za našo slikarsko sekcijo. Prva jih bo uporabila Ina Stergar, ki je marca 2017 kot razstavljavka povabljena v Kozino skupaj z beneškimi članicami društva, ki bodo z branjem in zakusko sooblikovale program ob otvoritvi njene razstave.

Nastopi

2015
Kulturno društvo Nit – Posočje, Benečija, Rezija
Fotografija Ladin večer, Dom Andreja Manfrede Kobarid / foto: Arhiv društva

Dejavnosti v letu

Vse se spreminja. Tudi za kulturno društvo PoBeRe so prišle spremembe, saj se je v tem letu preimenovalo v Kulturno društvo Nit – Posočje, Benečija, Rezija. Zamenjali so se člani odborov,  predsednica in zastopnica društva je postala Silva Mlekuž. Zaradi reorganizacije  so potrebovali več časa »zase«, so pa kljub temu izpeljali nekaj kulturnih projektov.
Meseca julija so se odzvali na povabilo Krajevne skupnosti Livek in na vaškem prazniku sv. Jakoba pripravili aktivno razstavo, s katero so hkrati dobili »vstopnico« za uporabo prostorov v prenovljeni šoli, kjer ima društvo sedež. Razstava je bila posvečena štirim pokojnim članom društva: Zlatku Smrekarju, Darku Rutarju, Vojku Rutarju in Aldu Klodiču. Poleg njihovih del so predstavili tudi delovanje in arhiv celotnega društva. Gradivo je bilo na ogled do oktobrske prireditve Burnjak, na kateri so sodelovali kot soorganizatorji. Član društva Dario Šimac je imel na Burnjaku tudi samostojno razstavo.
30. oktobra so v Kobaridu, v dvorani Doma Andreja Manfrede, organizirali jubilejni, peti glasbeno literarni večer ljubezenskih pesmi, Ladin večer, ki so ga 29. novembra ponovili v livški šoli. Gost obeh večerov je bil pesnik Kobrowsky. V Kobaridu sta bili glasbeni gostji Marjetka Luznik in Tanja Šterman.
Likovna sekcija je imela od 20. do 28. junija v Zeleni hiši v Kobaridu skupinsko razstavo.
Člani in članice so se samostojno udeležili različnih natečajev, dosegali pri tem tudi večje ali manjše uspehe, nekateri so dobili priznanja in nagrade in bili gostje na raznih prireditvah.

Nastopi

2014
Kulturno društvo Nit – Posočje, Benečija, Rezija
Fotografija

Dejavnosti v letu

Nastopi

18. 3. Sužid
Vse je pesem – utrinek Kosovelove poezije
V domači zasedbi so na športnem igrišču v Sužidu brali Kosovelove pesmi Ina Stergar, Rok Alboje, Marjeta Manfreda, Lara Flander in Tomaž Breška, ki je bil tudi glasbeni gost.

21. 3. Špeter
Svetovni dan poezije
V sodelovanju z Društvom Rečan in Institutom za slovensko kulturo so brali pesmi, sodelovali so z literati iz Posočja, Benečije in Furlanije.

29. 3. Kobarid
Vse je pesem – recital Kosovelove poezije
V sodelovanju z MKUD Kobarid in Literarnim društvom Ris iz Idrije so v Domu Andreja Manfrede brali Kosovelove pesmi.

26. 4. Kobarid
Pesem in slika
Društvo je gostilo pesnika Frenka Tominca iz Postojne, ki  je v Cinci Marinci bral pesmi iz svojih pesniških zbirk. Članica Ina  Stergar je v prostoru razstavljala slikarska ciklusa Gajev in Astralov.

1. 6. Tolmin
Mi za nas

15. 6. Kobarid
Mi za nas

15. 6. – 23. 6. Kobarid
Likovna razstava skupine LUNA
Likovna skupina društva PoBeRe, Luna, je v Tednu ljubiteljske kulture v Zeleni hiši odprla razstavo del svojih članov in članic ter gostov in gostij iz Posočja.

5. 7. Tolmin
Jubica an Arpit
Martina Leban in Marjeta Manfreda sta v okviru Puntarskih dni izvedli lutkovno igrico za otroke, ki jo je po knjižni predlogi beneške pravljice režirala Martina Leban.

2. 8. Tolmin
Mi za nas, Hipnoza, Beneško gledališče – soorganizacija z ZKD

8. 8. Nova Gorica
Acque di acqua
V sodelovanju z Goriško knjižnico Franceta Bevka, goriškim literarnim klubom Govorica in združenjem Culturaglobale iz Krmina so v okviru mednarodnega festivala poezije in glasbe Acque di acqua v novogoriški knjižnici brali Rok Alboje, Andreina Trusgnach, Valter Lauri, Karmen Vidmar in Vincenzo Della Mea. Na klavir je igral Davide Clodig.

3. 10. Bukovica
Okus po besedi
V sodelovanju s Krajevno skupnostjo Renče-Vogrsko in novogoriškim literarnim klubom Govorica so organizirali glasbeno literarni večer. Brali so člani in članice društva PoBeRe, kluba Govorica ter gosta iz Italije: Valter Lauri in Jurij Paljk. Glasbeni gost je bil Adi Smolar.

30. 10. Kobarid
Ladin večer
Na večeru ljubezenske poezije v Domu Andreja Manfrede so nastopili članice in člani društva PoBeRe ter gosta Giovanni Fierro iz Gorice in Silvana Paletti iz Rezije. Glasbeni gost je bil Matej Kranjc s svojimi  pesmimi in slovenskimi popevkami. izdali so priložnostno pesniško brošuro.

29. 11. Špeter
Literarno-govorna delavnica z Alido Bevk
Skupaj z Beneškim gledališčem  in dramsko igralko in profesorico na AGRFT Alido Bevk so izvedli literarno-govorno delavnico za svoj člane in člane Beneškega gledališča.

27. 12. Žabče
Lutkovna igra Jubica an Arpit

Članice in člani so  tudi kot posamezniki sodelovali na natečajih in branjih, povabljeni so bili  tudi čez mejo, v Benečijo, Furlanijo in na Goriško.
Martina Leban je na mednarodnem pesniškem natečaju Kal v poeziji prejela 1. nagrado.a literarna branja

Člani sekcije LUNA so nastopili in razstavljali na dobrodelnem Extemporu v Kampu Rut na Fronti, 4. ofenziva – za LEONA! Slike so razstavili tudi v Domu Andreja Manfrede v Kobaridu. S fotografijo so sodelovali na foto natečaju Naj se vidi na Tednu ljubiteljske kulture in dobili prvo nagrado, 48. urni tečaj likovne kompozicije.

2013
Kulturno društvo Nit – Posočje, Benečija, Rezija
Fotografija Arhiv društva

Dejavnosti v letu

Utrinek za Kulturni mozaik zgornjega Posočja 2013 je zapisala članica društva PoBeRe Marjeta Manfreda Vakar.
Kot vsako leto do sedaj smo se ob večinoma vnaprej zastavljenih, načrtovanih kulturnih dogodkih prepustili tudi življenju v vseh presenečenjih in vsej spremenljivosti, saj končno, življenje v svojem bistvu ni rigidno, ampak spontano, ustvarjalno, neobvladljivo in čudežno.
Leto smo začeli z literarnim branjem na svetovni dan poezije, 21. marca. Izbrali smo Vrsno, rojstni kraj pesnika Simona Gregorčiča. Po njem ima naše branje na ta dan že nekaj let zapovrstjo  ime : Prestopimo z Gregorčičem pomladni prag. Branje je bilo odprto in vsak, ki je želel, je lahko sedel h kaminu ali s svojega stola prebral pesem. Z nami so brali tudi ljubitelji in ljubiteljice poezije, ki niso člani, članice društva. Nekaj jih je bilo z Bovškega, nekaj s Kobariškega.
Na drugi junijski dan je ZKD Tolmin organizirala prvo tovrstno predstavitev kulturnih društev zgornjega Posočja Mi za nas. Sodelovali smo z branjem pesmi Darka Rutarja iz Tolmina, v letu 2012 preminulega pesnika in člana našega društva, s predstavitvijo njegove video projekcije Pravljične reke naših dolin ter z likovnim ustvarjanjem v parku ob Kinogledališču. Čez dva meseca in pol smo skupaj z ZKD v sklopu iste prireditve gostili Beneško gledališče z igro Starost nas na straše.
V sklopu mednarodnega festivala Acque di acqua smo z društvom Culturaglobale iz Cormonsa, v drugi polovici julija organizirali glasbeno literarni večer v zalivu ob jezeru na Mostu na Soči. Na njem sta brali naši članici Karmen Vidmar in Margherita Trusgnach, mlada gostja iz kobariškega MKUD Meta Stergar in gostji Lucia Gazzino in Marinella Cossu iz Italije. V poeziji in mehkih energijah vode in vrb so bili z nami tudi glasbenik Peter Della Bianca s prijatelji. Druženje smo nadaljevali na Barki.
Če je bilo julijsko branje mehko in vodno, je bilo avgustovsko v znamenju ognja in odločnejših, malce trših besed, kar se je pravzaprav spodobilo, saj smo lani praznovali 300-letnico tolminskega punta in bili priče vstajniškemu vrenju v Sloveniji. Na glasbeno-literarnemu večeru na Mestnem trgu smo brali pesmi upora skupaj z našimi gosti iz idrijskega Literarnega društva RIS. Kulturno društvo Rečan je pripravilo svoj recital, obogaten z izkušnjami čedermacev in trinkov, s svojimi pevci in pevkami pa je neslo glasove in melodije pesmi upora še daleč čez trg.
Že blizu jeseni sta ob pomoči društva dve naši članici predstavili svoji novi pesniški zbirki: Karmen Vidmar Jaso svetlobe in Marjeta Manfreda Vakar Aladina in malo morsko deklico na koncu sveta. V družbi prijateljev in prijateljic, sorodstva ter nekaj redkih naklonjenih domačinov sta zbirki predstavili v Domu Andreja Manfrede v Kobaridu. Mladinski roman Vonj po kandirani duši Alje Furlan je predstavila Ina Stergar. Glasbeno je bil ta večer z nami Viljem Gergolet, večer pa je virtuozno povezoval Dejan Fon Krajnik.
V zreli jeseni smo na Ladinem večeru v Kobaridu že tretjič po vrsti brali ljubezenske pesmi. Na ta dan se je narava razbesnela. Zunaj je bilo viharno, znotraj viharniško (umetniška smer v romantičnem obdobju). Pesnik in kantavtor Matej Krajnc je razumljivo odpovedal nastop, tako da smo prvič v teh letih prisluhnili »samo« poeziji. Spet smo izdali priložnostno pesniško zbirko Ladin večer ter jo razdelili med nastopajoče, članice in člane društva ter obiskovalce.
Za člane in članice društvanam je  uspelo organizirati le eno literarno delavnico. Vodila sta jo lingvistka in pesnica Patricija Dodič ter pisatelj Tomaž Mahkovic na špeterskem Institutu za slovensko kulturo. Posvečena je bila sonetu in našemu literarnemu ustvarjanju.
Med letom je potekala likovna delavnica likovne sekcije Luna, ki je s svojim delovanjem pričela prav v letu 2013. Mentorica je bila akademska slikarka Jana Dolenc. Posamezni člani in članice so se udeležili Festivala soške postrvi v Kobaridu, ( Bine Kurinčič je imel  samostojno fotografsko tematsko razstavo), Festivala Fronta v Kobaridu, Extempora Pod Krnom, Extempora Vrsno, Ina Stergar pa je bila z monotipijo Zvezdni prah izbrana za tematsko regijsko razstavo ljubiteljskih likovnih ustvarjalcev, ki jo je organiziral JSKD Slovenije in jo predstavil v Idriji.
Članice in člani se tudi samostojno udeležujemo raznih literarnih srečanj, se prijavljamo na natečaje, se odzivamo na vabila kot gostujoči nastopajoči. Tako smo bili nekateri del literarnega večera Poezija in mir v Sovodnju v Benečiji, posvečenega miru in Ivanu Trinku, enako v Idriji, kjer smo bili skupaj z literarnim društvom RIS v osrednji knjižnici del spominskega literarnega večera Trinku v čast in podobno. Osebno sem kot gostja nastopila v stari Gorici, na literarnem večeru Fare voci e tempo, v sklopu festivala Acque di acqua smo v Prosnidu v Benečiji brale tri članice, poleg mene še Martina Leban in Andreina Trusgnach, v Reana del Rojale pa Marina Cernetig. Prav tako smo se v štirih udeležile literarne delavnice z Davidom Bandljem, ki jo je organiziral JSKD Tolmin v Kinogledališču Tolmin. Veliko naših članic in članov se je udeležilo literarnega in fotografskega natečaja Tukaj in zdaj (JSKD Tolmin) in svoje pesmi na zaključnem večeru v Tolminu tudi prebralo. Martina Leban, ki rada piše v žabijskem narečju, se je udeležila razpisa Govorička, ki ga je razpisal literarni klub Govorica iz Nove Gorice na temo humorne proze ali pesmi v narečju. Ina Stergar je bila gostja KD Vse Eno na literarnem večeru S poezijo med ljudi v Strmcu pri Postojni. Njena pesem in pesem Ivanke Kostantino sta prišli v ožji izbor najboljših na literarnem natečaju Društva animatorjev NORMA7, Pisma moji mami. Ivanka Kostantino se je na natečaju JSKD Slovenije Seniorji uvrstila med osem najboljših v državi. Prejela je drugo nagrado na literarnem natečaju v Žireh, delila si je tretjo na mednarodnem natečaju literarne revije Diogen. Rok Alboje je osvojil s svojo pesmijo Šeol se izpoje prvo mesto na 10. mednarodnem natečaju Kal v poeziji, ki ga prireja občina Podbonesec. Mila Uršič je (na istem natečaju) prejela posebno nagrado Združenja Blankin za pesem v slovenskem jeziku. Mila je sodelovala tudi na razstavi Petek popoldne – zgodbe obrazov/obrazi zgodb študijskega krožka Medgeneracijski dialog v Kobaridu. Karmen Vidmar je poleg mnogih podčrtank (izbor) na pesniškem spletnem portalu Pesem.si za pesem Poišči me tam dobila tudi posebno nagrado na mednarodnem natečaju Polaris v Novem Sadu. Andreina Trusgnach je za pesem dobila prvo nagrado na literarnem natečaju Fronta 2013 v Kobaridu. Zagotovo bi iz delovanja in sodelovanja posameznikov lahko omenila še marsikaj, mislim pa, da se tudi iz zapisanega lepo vidijo prizadevanja in radost ustvarjanja naših članov in članic.
Tako nekako smo uspeli ponovno uspešno zaključiti naše enoletno delo.
Upajmo na ugoden veter in trdno barko tudi v prihodnje.

Nastopi

2012 in prej
Kulturno društvo Nit – Posočje, Benečija, Rezija
Fotografija Arhiv društva

Dejavnosti v letu

PoBeRe je ime in kratica za Posočje, Benečijo in Rezijo in označuje društvo kulturnih ustvarjalcev in poustvarjalcev iz omenjenih pokrajin, ki pa je odprto tudi za ljudi od drugod. V društvu so do nedavna bili predvsem literati.
Ustanovni zbor je društvo imelo na Livku, v zapuščeni osnovni šoli 17. aprila 2010. Zbralo se je 18 ljudi, vključno s tedanjim županom Občine Kobarid Robertom Kavčičem, ki je vizijo delovanja že takoj na začetku podprl. Poleg Občine Kobarid sedaj delovanje finančno omogočajo dotacije Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter JSKD-ja in članarina. Do danes jim še ni uspelo vključiti nikogar iz Rezije, čeprav ji simbolično pripada tretjina v imenu društva. Slovensko kulturno življenje v Benečiji pa je zelo bogato in raznovrstno. Sodelujejo z Inštitutom za slovensko kulturo iz Špetra Slovenov, s kulturnima društvoma Rečan in Ivan Trinko ter s časopisoma Novi Matajur (predvsem) in Dom. So del mednarodnega potujočega festivala poezije in glasbe Acque di acqua z branji in druženji v Furlaniji, Benečiji, Sloveniji, Avstriji, Hrvaški in na Češkem. Sodelujejo z Literarnim društvom Ris iz Idrije, KUD Otočje iz Stržišča in Kulturnim društvom Zeleni oblaki iz Logatca. Poleg literarnih večerov so v teh letih pripravili nekaj video večerov, na katerih so med drugim lahko občudovali reko Nadižo in kraje ob njej skozi oko in glasbeni izbor ljubiteljskega filmskega ustvarjalca Darka Rutarja. Dobro sodelujejo z ZKD Tolmin. Lani so pred tolminsko knjižnico skupaj gostili Beneško gledališče s komedijo Mož naše žene, ki je nasmejala do zadnjega kotička zapolnjen atrij. Izdajajo pesniške zbirke članov in članic. Prvo knjigo so izdali leta 2011; posthumno pesniško zbirko Zlatka Smrekarja Sem tak, kot sem. Zlatkove pesmi so bile tudi del Večera pred Dnevi poezije in vina v Volčah. V decembru istega leta so bili, kot Ksenija Zmagaj pravi, perut za let njenim Vesoljščicam, ki so jih skupaj z Občino Kobarid v predbožičnem času skozi okna polne dvorane v Domu Andreja Manfreda spustili v nebo. Vsako pomlad so na svetovni dan poezije, 21. marca, pobudniki in organizatorji odprtega literarnega branja, ki so ga poimenovali Prestopimo z Gregorčičem pomladni prag. Novembrsko malodušje pa že nekaj let zapored poskušajo omiliti z Ladinim večerom, branjem ljubezenskih pesmi, ki ga spremlja drobna knjižica pesmi nastopajočih. Leta 2011 so na povabilo KS Livek sodelovali na vaškem prazniku Jakobovo. Društvo je pripravilo fotografsko razstavo. Na povabilo Krajevne skupnosti Tolmin so postali tudi del kulturnih poletnih večerov v mestu.

Nastopi