Slikarji amaterji Bovške

Z odprtja razstave v Bovcu (foto: arhiv skupine)

Dejavnosti v letu

Slikarji amaterji Bovške praznujejo v letu 2020 15. obletnico svojega delovanja.

Slikanje in risanje je bila zagotovo prva oblika sporazumevanja med ljudmi. Pračlovek je na kamnite stene jam vrisal podobe živali in jih poimenoval z zvokom. To je bila zibelka za rojstvo besede, ki je označila rastlino, drevo, žival ali dogajanje v naravi in bivanjskem okolju. Še dandanes lahko občudujemo zametke prve umetnosti v jamskih poslikavah kot je jama El Castillo v Španiji in jama Chauvet v Franciji. Risbe so stare približno 40.000 let in več. Arheologi vedno znova odkrivajo nove jamske poslikave v Indoneziji, Avstraliji in Južni Afriki, ki so še veliko starejše od evropskih najdišč in pričajo o umetniških spretnostih iz pradavnine.

Umetnost je od takrat prehodila dolgo in raznoliko pot. Spremenila so se orodja in pripomočki. Kredo, oglje in kamen so zamenjali svinčniki, barve, čopiči, palete, slikarska stojala, …, kamnite stene pa les, platno, papir, steklo, beton. Zapuščina umetnosti človeštva je neprecenljiva ter neopisljivo lepa in bogata. Nekaj pa se ni spremenilo od pradavnine vse do danes – želja človekove biti, ta vzgib duše, da bi skozi risbo, sliko, kip, besedo izrazil svoje občutke in pokazal svoj pogled na svet. Vsak posameznik doživlja stvarnost drugače, na svoj način in prav zato kreativnost človeka bogati naš svet. Danes je v materialno usmerjenem svetu klic duše po umetniškem ustvarjanju še veliko glasnejši. Spomni nas, kdo in kaj v resnici smo, vabi nas, da se poglobimo vase in v svet raznolikosti, da ga vidimo z očmi duše in ga izrazimo s svojo likovno govorico. Pokliče posameznika ne glede na spol, starost, poklic, izobrazbo, vero, pripadnost, status ali mesto bivanja. Pokliče in vabi, da oseba svoja subtilna notranja občutja izrazi v svojem čisto njemu lastnem izraznem jeziku, pa naj bo slika, ples, glasba, pisana beseda, igra, film.

V Bovcu, v dolini visokih vršacev in smaragdne lepotice Soče, je bila pred petnajstimi leti ustanovljena sekcija Slikarji amaterji Bovške. Ljubitelji slikanja Martin Berginc, David Černuta, Ivan Jelinčič ter brata Jani in Vili Kemper so leta 2004 pripravili prvo razstavo svojih slikarskih del, leta 2005 pa se združili v sekcijo Slikarji amaterji Bovške pod okriljem KUD Golobar Bovec. Doslej je v skupini delovalo od 20 do 23 članov iz Bovca in ostalih vasi, od Trente, Loga pod Mangartom pa do Srpenice. K sodelovanju so povabili Slavico Mlekuž, ki je umetniška vodja in mentorica skupine, na mestu predsednika pa so se do sedaj zvrstili Martin Berginc, Neda Hanc in Ksenija Mlekuž.

Kaj vse so slikali in risali v vseh teh letih? Velika bera slik, nekaterih pravih umetnin, še veliko več pa prijetnega sproščenega druženja in nabiranja znanja. Pod strokovnim vodstvom Slavice Mlekuž so osvajali zakonitosti likovne govorice, začeli z risbo, spoznavali komplementarnost barv, igro sence in svetlobe, razlikovali tople in mrzle tone, se naučili uporabljati različne perspektive. Sprejemali so izzive, ki so se zdeli kdaj skoraj nedosegljivi kot je slikanje portreta in figure. Teme, ki so jih izbirali pod vodstvom mentorice, so bile raznolike od slikanja cvetja, vedut, pejsažev, dreves in narave ob Soči, ki je neizčrpen vir barvnih odtenkov neba in zelenila. S slikanjem mandal so sledili meditaciji duše, kot to počnejo indijski sufisti, ko rišejo želje in prošnje v pesek. Slikali so pripovedko o Zlatorogu in z malimi platni sestavili mozaik Rajskega vrta.

Še veliko več zadovoljstva in radosti je bilo ob postavljanju razstav. V vseh letih se jih je nabralo veliko število: skupinskih in samostojnih. Večinoma so se zgodile v prazničnem decembru, ko se čas nekoliko zaustavi in si ljudje sežejo v roke z dobrimi željami. Nekatere so se zgodile poleti; tudi razstava iz poletja 2019, posvečena prazniku poletnega solsticija in spominu na kresovanja, na šentjanževo, na najkrajšo noč in praznik moči svetlobe, kot so ga poznali že staroselci.

Prav v zadnjih letih so bile decembrske razstave še posebej bogate in obiskane. Tema je bila posvečena barvam: Rdeči, ki je barva krvi in življenja, ljubezni in strasti, Modri, barvi modrosti in napredka v bovški kotlini, Beli, barvi čistosti, nedolžnosti in svetlobe. Vsak član je našel svojo izrazno noto o tem, kaj mu določena barva predstavlja, pove. K sodelovanju so povabili tudi člane fotografske sekcije in druge ustvarjalce, ki so razstavo dodatno obogatili s svojimi izdelki in prispevki. Poleg slik so obiskovalci videli izjemne kreacije domačega modnega kreatorja Boruta Šulina in čudovite izdelke iz filca oblikovalke Irme Čopi. V razstavnih vitrinah je bil na ogled nakit v barvi razstave ter pletena in kvačkana dela bovških pletilj, za posladek pa kulinarične kreacije ustvarjalnih gostincev in slaščičarjev. Dogajanje so popestrili tudi amaterski igralci; Mitja in Peter Cuder s svojimi avtorskimi humorističnimi vložki ter izvrstna pripovedovalka in bralka pisane besede Erna Wojčicki Germovšek. Na enem kraju je bilo za uvod v božično in novoletno praznovanje zbrano veliko umetnosti, ki bo zagotovo ostala v spominu obiskovalcev razstave.

Decembrska razstava v letu 2019 je imela naslov Kristalno; spet nov poseben izziv za slikanje in predstavo o bleščečih zakladih zemlje. Ljubiteljska zbiratelja žlahtnih kamnin Vlado Lipovec in Milan Nikolič sta z nekaj izjemnimi primerki še neobdelanih kristalnih plasti, zbranih z različnih koncev sveta, dala obiskovalcem možnost v realnosti videti in zaznati energije teh kamnov, ujete v najtrše oblike, a še vedno žive in zaznavne.

Vse razstave pa so poleg paše za oči tudi izobraževalne narave. Za to izdatno poskrbi mentorica Slavica Mlekuž s svojo poglobljeno in bogato predstavo teme in vsebine razstave.

Poleg rednih skupinskih in samostojnih razstav v Kulturnem domu Bovec so slikarji razstavljali še v prostorih Bunčeve hiše, trdnjavi Kluže, v Domu Trenta, Kinogledališču Tolmin, Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani, na ljubljanskem poletnem festivalu Trnfest, …

Posebna doživetja so bile strokovne ekskurzije, obiski svetovno znanih galerij kot so Uffizi Firence, Albertina na Dunaju, Beneški bienale, Villa Manin Passariano, galerije v Vicenzi in Zagrebu ter domača Narodna galerija Ljubljana. V teh galerijah gostujejo razstave največjih mojstrov likovne umetnosti. Med avtorji so Van Gogh, Toulouse-Lautrec, Botero, Picasso,  Kandinski, Monet, Klimmt, Chagall, francoski impresionisti.

Člani sekcije Slikarji amaterji Bovške so v večini ženske. Zelo navdušene so bile ob obisku razstave Fride Kahlo. Posebej jim je bila všeč razstava Georgie O’Keeffe, ki je pustila v njih tako močno sled, da so eno izmed poletnih razstav posvetili njej.

S spletno stranjo, ki jo domiselno in vestno ureja Renata Kenda, so dogajanje v sekciji prenesli na splet, kjer je mogoče videti njihove slike.

Slikarji amaterji Bovške so sledili klicu duše in se podali na vabljivo pot likovnega ustvarjanja. Ob slikanju in iskanju vedno novih izzivov se jim odpira tisti subtilni mavrično barviti svet, kjer pozabijo na skrbi in tegobe vsakdana, kjer je posvečeni prostor za radost in mir, … in srečo, ko slikar »na ogled postavi« …, njo, sliko, podobo svojih pogledov in notranjega čutenja, pa tudi paša za oči in v veselje in radost obiskovalcem razstav in ljubiteljem likovne umetnosti.

Arhiv slikarjev amaterjev Bovec

Dejavnosti v letu

V letu 2013 so Slikarji amaterji Bovške nadaljevali delo in začrtane smernice na dvournih tedenskih slikarskih delavnicah Ustvarjalnica za odrasle pod vodstvom mentorice Slavice Mlekuž. V izogib ponavljajočim formulacijam in iskanju odgovora na končno rešitev so raziskovali različne forme, različne tehnike, barvne odnose, različne formate, urejenost.
V mesecu februarju so v Kulturnem domu Bovec pripravili tematsko razstavo z naslovom Vrt.
V njem so se prepletala hrepenenja po izrazni prepričljivosti do iskanja nekega že davno pozabljenega, izgubljenega, pa vedno znova najdenega sveta. Dvajset v mozaik zloženih del je
predstavljalo zaključno misel občutij posameznika, zlitega v celoto.
Junija je potekala IV. slikarska kolonija v Soči. Udeleženci, soočeni z realnostjo prostorske klasične
dimenzije, so na njej poskušali ujeti moč narave. Interpretacije posameznika so na svojstven način odsevale izkušnje, videnje razsežnosti ali pa samo nek notranji vzgib ob zavedanju majhnosti v prostoru in času.
Julija so na povabilo odpotovali v Izolo in se gostom Hotela Delfin predstavili z deli, ki so bila individualno zaznamovana in s tem poskušali pokazati lepote Posočja.
V decembru, mesecu različnih prireditev, so sodelovali pri dobrodelni akciji in izdelali sceno za otroško predstavo Sapramiška, ki jo je izvedla Gledališka skupina »Vrtinec«.
Želja po odpiranju oken v sodobno razmišljanje, drugačne pristope k umetnosti, grafične in konceptualne rešitve, je Slikarje amaterje Bovške peljala v Benetke. Nadgradnja sodobnih pristopov iz Benetk je bil ogled Matissa in fauvistov na Dunaju.

Arhiv slikarjev amaterjev Bovec

Dejavnosti v letu

Prva razstava slikarjev amaterjev Bovške je bila v decembru 2004, čeprav takrat še niso bili povezani, ampak so kot slikarji delovali samostojno. V Sekcijo slikarjev amaterjev Bovške so se organizirali v letu 2005 in pod okriljem KUD Golobar delujejo še danes. Do danes so imeli 16 skupinskih razstav. Sekcija ima 22 aktivnih članov, prihajajo pa vse od Srpenice, preko Žage, Loga Čezsoškega, Čezsoče do Bovca in naprej do Soče, iz Bovca v Log pod Mangartom. Če slikarsko orišemo, od kod prihajajo člani, nastane črka Y.
V letu 2004 je Zoran Kašca predlagal slikarjem na Bovškem, da pripravijo razstavo svojih slik v Kulturnem domu. In tako so leta 2004 v KD Bovec razstavljali Martin Berginc, David Černuta, Ivan Jelinčič ter brata Vili in Jani Kamper. V naslednjem letu so se organizirali v sekcijo in v svoje vrste povabili tudi druge ljubitelje slikarstva. Na mesto predsednika sekcije so izvolili Martina Berginca.
Vsako leto je nekaj osipa, nekaj novih članov pa se jim pridruži. Vsa ta leta se število članov giblje okoli 20.
Smeri slikanja so odvisne od posameznika. V poplavi številnih medijev, vizualnih komunikacij, konceptov, slogov ostajajo v mejah klasičnega slikarstva. Svoje izpovedi prenašajo na platno, kjer iščejo harmonijo barv in oblik. Druži jih slikanje in želja po znanju, zato skupaj iščejo vire izobraževanja v obliki delavnic, obiskov galerij, muzejev, ekskurzij pa tudi sodelovanj na natečajih.
Skupaj se odločajo za tematiko razstav, ki jih vsaj dvakrat letno organizirajo v domačem kraju in drugje. V desetletnem druženju so se odločili za številne teme skupinskih razstav, kot: Voda, Dediščina, Štirje letni časi, I. svetovna vojna, Ona, Soča in druge. Ker je narava ta konec obdarila s pestrostjo in obilico lepot, veliko slikarjev iz skupine črpa navdih prav iz intimnega stika z naravo in očaranostjo nad gorami, reko in živalmi. Druži pa jih tudi drugačnost. Vsak odkriva v svojih delih osebno likovno govorico. Ta se kaže v potezi čopiča, obvladovanju tehnike, moči barve, iskrenosti, samozavesti, poetičnosti, simboliki. Dokaz za to je razstava na temo Pripovedka o Zlatorogu.