Trg m. Tita 8, 5220 Tolmin
T: 05 38 11 801 E: zkdtolmin@siol.net

Zgodovinska sekcija Bovec

Splošno

Leto ustanovitve: 1989
Število aktivnih članov: 10
Predsednik: JOŽICA ZORNIK

Poštni naslov

ZGODOVINSKA SEKCIJA BOVEC
Trg golobarskih žrtev 8
5230 Bovec

Kontaktni podatki

telefon: 041 976 960 (Mitja Cuder)
031 643 147 (Zoran Kašca)

e-naslov: http://mitja.cuder@siol.net,
zoran.kasca@gmail.com

2020 in prej
Zgodovinska sekcija Bovec
Fotografija

Dejavnosti v letu

O VLOGI ZGODOVINSKE SEKCIJE V RAZVOJU  BOVŠKE OBČINE
Razmišljanja Fedje Klavore v samoizolaciji, Bovec, na Ravnem lazu

Turbulenten razpad Juge ob koncu osemdesetih smo doživljali kot konec nekega obdobja po II. sv. vojni in začetek novega vzpodbudnega časa. Bilo je veliko težav, a Slovenija je zmogla. Pričakovanja osamosvojitve s poglobljenim občutkom o lokalni pripadnosti s pravico samo-odločanja so se odrazila tudi v novo nastalih občinah. Dotlej »vaške« razprtije in nevoščljivosti mestec Tolmina, Kobarida in Bovca so zamenjala lastna prizadevanja in najizraziteje prav na kulturnem področju. Domoznanstvo s poudarkom na dotlej zanemarjeni zgodovini I. sv. vojne s Soško fronto je dobilo enkraten zagon. Zaznamovalo ga je ustanavljanje zgodovinskih društev, prvo  v Tolminu in zatem decembra 1989 v Bovcu z Zgodovinsko sekcijo KUD Golobar, ki mu je sledil še nastanek Kobariškega muzeja. Nehotena tekmovalnost je ob podpori države prinesla preporod in živahnejši utrip v vse tri občine. Tako kot drugod je bilo tudi v Posočju zastavljenih kar nekaj pomembnih akcij na spomeniških ambientih (Tolminski grad, cerkev Sv Duha v Javorci, Mašerova hiša, trdnjava Kluže in številni manjši). Izdanih je bilo obilo lokalnih zgodovinskih, etnoloških in naravovarstvenih pregledov in organiziranih brez števila predavanj in delavnic.
Zgodovinska sekcija je združila večino prizadevnih Bovčanov – od Miloša Šulina, Andreja Stergulca in še številnih drugih, do ostalih – Gudmunda Tributscha, dr. Jurija Kunaverja, dr. Vasje Klavora,… Sočasno so delovala še društva 1313, Ars, Turistični krožek OŠ in samostojni zbiralci – vsak s svojimi prizadevanji. Občutiti je bilo vero v čas, ki bo bolj naklonjen tudi prekomejnemu povezovanju. Edinstven je bil tridnevni simpozij Soški pogovori usmerjen v kulturno sobivanje sosednjih dežel pod vodstvom celovškega profesorja dr. Moritscha. Društva so postala tvoren nosilec idej, ki so bile desetletja obsojene na čakanje. Zanosna, v celoti prostovoljna prizadevanja, so se ob naklonjenosti občine, s sicer zelo skromnim budžetom, udejanjila z obnavljanjem cerkvice Sv. Lenarta, bovških kašt, ostalin Velike vojne in s postavitvami obeležij zaslužnim ljudem z Bovškega. Sekcija se je izkazala s tehtnimi prireditvami zbranimi v Soški razgovori 1, s publikacijami in knjigami usmerjenimi v bovško zgodovino in na vrednote naravne dediščine. Več kot desetletje je bila verjetno najbolj dejavno društvo v Posočju. Ko so mnogi člani odšli, novih predvsem mladih, žal ni uspela privabiti, se je dejavnost zožila na občasna predavanja in predstavitve knjig.
BIL JE PRELOMEN ČAS!

Kot pobudnik in prvi predsednik društva ugotavljam, da je čas dejavnosti in dobre volje osveščenih občanov na Bovškem zamrl. Volonterska prizadevanja so v Posočju nadomestile institucije TNP, PRC, LTO, Tolminski muzej in Fundacija poti miru. V vsakdanu je prevladal individualizem, ekonomija, podjetništvo s silno turistično rastjo. Razvoj je sledil, kot povsod po svetu, hlastanju za vedno več. Na Bovškem ni bilo vse slabo, vendar razvoj ni potekal uravnovešeno, sploh pa ne vedno v pravo smer!
Ob velikem posluhu predvsem župana Roberta Trampuža sem bil skoraj dvajset let gonilna sila obnove in oživitve Kluž. Osredotočil sem se še na neraziskano preteklost Bovškega (Kdo dal podobo je Bovškemu in Bonaparte ob Soči) in ohranitev spomina na pomembne osebnosti. V prepričanju, da bi me podprli vsi člani društva, si dovolim ugotoviti, da je bilo zadnje desetletje čas zanemarjanja dediščine z vedno bolj pasivno vlogo Občine. Iz občutka, da bi kriza po korona-epidemiji lahko in morala obrniti tok »razvoja« sprašujem:
Kaj naj bi bile prvenstvene naloge Občine poslej: Kultura v najširšem smislu? V prvi vrsti narava in dediščina? Spoštovanje različnosti? Dogovarjanje in sodelovanje?
TUDI TO BO PRELOMEN ČAS.

Nastopi

ZGODOVINSKA BC 1 (2)ZGODOVINSKA BC 2 (2)

2013
Zgodovinska sekcija Bovec
Fotografija Predavanje Zemljepisna (ledinska) in hišna imena v Sloveniji in na Bovškem kot pomembna kulturna nesnovna dediščina, Stergulčeva hiša (arhiv Zgodovinske sekcije Bovec)

Dejavnosti v letu

Dejavnost Zgodovinske sekcije Bovec je vidno zaznamovala Bovško. Prvi velik projekt, ki so se ga člani lotili, je bila obnova razvalin gotske cerkvice sv. Lenarta. Veliko število ur prostovoljnega dela, opravljenega do leta 1996, je privedlo do zaključka prve faze obnove. Sekcija je postavljala spominska obeležja zaslužnim osebam, ki so zaznamovale Bovško. Najodmevnejša je bila postavitev doprsnega kipa Mihaelu Štruklju, prvemu slovenskemu univerzitetnemu profesorju gradbeništva v Logu pod Mangartom. Svoja obeležja sta dobila tudi skladatelj in organist Danilo Fajgelj in literarni zgodovinar Anton Ocvirk. Izmed razstav, ki jih je postavila Zgodovinskia sekcija Bovec, je največ pozornosti požela razstava Zavezniška vojaška uprava Bovec Kobarid 1945-1947, ki je bila ob prisotnosti ameriškega in angleškega veleposlanika leta 2006 najprej postavljena v trdnjavi Kluže. Društvo je sistematično obnavljalo nekatere zapuščene kašte v samem Bovcu in tako napravilo zgodovinski relikt, uporaben sodobnemu človeku. Vseskozi so nekateri člani sekcije zbirali domoznansko gradivo.
Neprekinjena dejavnost društva je oraganiziranje najrazličnejših predavanj o zgodovinskih in drugih temah, ki so jih poimenovali Soški razgovori.

Nastopi

januar 2013 Bovec
predstavitev knjige Blaža Torkarja Prikriti odpor

marec 2013 Bovec
predavanje Fedje Klavore Staroselci in Latinci ob poti čez Predel

maj 2013 Bovec
predavanje Zemljepisna (ledinska) in hišna imena v Sloveniji in na Bovškem kot pomembna kulturna nesnovna dediščina avtorjev dr. Jurija Kunaverja, dr. Mateja Šeklija, dr. Blaža Komaca in Zorana Pavlina

december 2013 Bovec
predavanje dr Jurija Kunaverja Gardsko jezero in biseri v njegovi okolici

2012 in prej
Zgodovinska sekcija Bovec
Fotografija Cerkvica sv. Lenarta po prvi fazi obnove (arhiv Zgodovinske sekcije)

Dejavnosti v letu

Zgodovinska sekcija Bovec je bila ustanovljena leta 1989.
Prvi velik projekt je bila obnova razvalin gotske cerkvice sv.
Lenarta. Izjemno veliko število ur prostovoljnega dela,
opravljenega do leta 1996, je privedlo do zaključka prve
faze obnove.
Sekcija je postavljala spominska obeležja zaslužnim
občanom. Najodmevnejša je bila Logu pod Mangartom.
Postavili so doprsni kip Mihaelu Štruklju, prvemu
slovenskemu univerzitetnemu profesorju gradbeništva. Na
rojstni hiši so mu v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Log
pod Mangartom in Občino Bovec odkrili tudi spominsko
ploščo. V Kulturnem domu v Logu pod Mangartom in v
Bovcu je bila razstava o njegovem delu.
Skladatelj in organist Danilo Fajgelj je svoja najbolj
ustvarjalna leta preživel na Srpenici, zato so mu tam na
pobudo sekcije ob sodelovanju krajevne skupnosti
postavili spominsko obeležje.
Literarni zgodovinar in utemeljitelj slovenske primerjalne
književnosti Anton Ocvirk je bil rojen na Srpenici leta 1907,
kjer so mu leta 2005 odkrili spominsko ploščo. Razstava o
Antonu Ocvirku, ki je bila postavljena v sodelovanju s
Knjižnico Cirila Kosmača Tolmin, je doživela sedem
postavitev širom Slovenije.
Razstava Zavezniška vojaška uprava Bovec Kobarid
1945—1947 je bila odprta v trdnjavi Kluže leta 2006 ob
prisotnosti ameriškega in angleškega veleposlanika.
Ogledali so si jo lahko tudi v Tolminu in v Novi Gorici.
Društvo je sistematično obnavljalo nekatere zapuščene
kašte v Bovcu in tako napravilo zgodovinski relikt,
uporaben za sodobnega človeka. Vseskozi so nekateri
člani sekcije zbirali domoznansko gradivo. Neprekinjena
dejavnost društva pa je organiziranje predavanj o
zgodovinskih in drugih temah, ki so jih poimenovali Soški
razgovori. Nekaj predavanj, ki so bila predstavljena do leta
2002, je bilo objavljenih v zborniku Soški razgovori I. Do
danes se je na teh predstavitvah zvrstilo več kot
sedemdeset predavateljev. Člani sekcije so tudi ugledni
strokovni delavci, ki so v okviru svojega poklica ali v
samozaložbi izdajali publikacije in na različnih mestih
objavljali svoje prispevke o Bovškem.

Nastopi