Trg m. Tita 8, 5220 Tolmin
T: 05 38 11 801 E: zkdtolmin@siol.net

ZKD Tolmin

Splošno

Leto ustanovitve: 1976
Predsednik: ERIK VRČON
Tajnik: METKA IVANČIČ

Poštni naslov

ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV TOLMIN
Trg maršala Tita 8
5220 Tolmin

Kontaktni podatki

telefon: 05 381 18 02
e-pošta:  zkdtolmin@siol.net
spletna stran: http://zkd-tolmin.si
facebook: zkd tolmin

2016
ZKD Tolmin
Fotografija Mi za nas 2016

Dejavnosti v letu

V letu 2016 smo 12. junija člane iz Tolmina in okolice ponovno predstavili Tolmincem. Za prizorišče smo izbrali tri lokacije v Tolminu, kjer se kulturne prireditve navadno ne dogajajo: Pregljev trg, Dom upokojencev Tolmin in Mestni trg. Predstavili so se Kulturno društvo Likovnih ustvarjalcev Tolmin, Cerkveni pevski zbor Župnije Volče, Folklorna skupina Razor Tolmin z dramsko sekcijo, Ženski pevski zbor Justin Kogoj Dolenja Trebuša, Folklorna skupina Justin Kogoj Dolenja Trebuša, Ženski pevski zbor Sožitje Podmelec in Vokalna skupina Flance, Skupina ljudskih pevk Korenine in KD NIT Posočje Benečija Rezija.

Slike s prireditve so na voljo tukaj.

V drugem delu prireditev Mi za nas 2016 nas je obiskalo Beneško gledališče. V petek, 5. avgusta, ob 20.30 so v Kinogledališču Tolmin uprizorili priredbo komedije Trenutki življenja.

13914028_1760811727463864_8912829789874021038_o

Nastopi

12. 6. Tolmin
Mi za nas Tolmin 2016

5. 8. Tolmin
komedija Trenutki življenja Beneškega gledališča
(v okviru Mi za nas 2016)

2015
ZKD Tolmin
Fotografija Mešani pevski zbor Sožitje Podmelec na prireditvi Mi za nas, 14. 6. 2015

Dejavnosti v letu

V letu 2015 smo 14. junija člane iz Tolmina in okolice ponovno predstavili Tolmincem. Za prizorišče smo izbrali tri lokacije v Tolminu, kjer se kulturne prireditve navadno ne dogajajo: Ulica Prekomorskih brigad, Pregljev trg, Dom upokojencev Tolmin in Mestni trg. Žal je v zadnjih trenutkih pred začetkom prireditve pričelo deževati. Zato smo se odločili, da se vsi člani eden za drugim predstavijo samo v večnamenskem prostoru tolminskega Šolskega centra. Zaradi vremenskih razmer smo morali nastope tudi skrajšati.  Predstavili so se Kulturno društvo Likovnih ustvarjalcev Tolmin, Mešani pevski zbor Zdravko Munih Most na Soči, Komorni zbor Musica Viva Tolmin, Folklorna skupina Razor Tolmin z dramsko sekcijo, Moški pevski zbor Justin Kogoj Dolenja Trebuša, Mešani pevski zbor Justin Kogoj Dolenja Trebuša, Ženski pevski zbor Justin Kogoj Dolenja Trebuša, Folklorna skupina Justin Kogoj Dolenja Trebuša, Skupina ljudskih pevk Korenine, Mešani pevski zbor Sveti Anton Kobarid, Dekliški pevski zbor Pueri Cantores Tolmin, Ženski pevski zbor Sožitje Podmelec in Moški pevski zbor Ivan Laharnar Šentivška planota. Nekateri člani so v času, ko niso nastopali, obiskali tudi Dom upokojencev Tolmin, saj so nas tam nestrpno čakali.

Nastopi

14. 6. Tolmin
Mi za nas Tolmin 2015

14. 11. Tolmin
pričela je delovati (ta) prenovljena spletna stran ZKD Tolmin

2014
ZKD Tolmin
Fotografija Priprava na prireditev Mi za nas Tolmin, 1. 6. 2014

Dejavnosti v letu

V letu 2014 smo 1. junija člane iz okolice Tolmina in iz Bovca predstavili Tolmincem. Za prizorišče smo izbrali tri lokacije v Tolminu, kjer se kulturne prireditve navadno ne dogajajo: Pregljev trg, Klanec in Mestni trg. V treh urah so se tri skupine nastopajočih med tremi prizorišči izmenjevale. Gledalcem je bilo dovolj odpreti okna in vrata svojega doma ali pa narediti samo nekaj korakov do mesta nastopa. Ta izvedba je predstavila Kulturno društvo Likovnih ustvarjalcev Tolmin, literate in likovno sekcijo Kulturnega društva PoBeRe, Mešani pevski zbor Zdravko Munih Most na Soči, Komorni zbor Musica Viva Tolmin, Folklorno skupino Razor Tolmin s pevsko sekcijo, Folklorno skupino B’c, Mešani pevski zbor Canto ergo sum Tolmin ter Buške čeče. Zvečer istega dne se je predstavil še Jazz Punt Big Band. Dogajanje so zabeležili naši fotografski aparati in tudi kamera Novic iz Tolmina.

15. junija smo prireditev iz Tolmina prenesli še v Kobarid. Za prizorišče smo izbrali tri lokacije: Krilanovo ulico, Manfredova ulica in Trg svobode. V treh urah so se tri skupine nastopajočih med tremi prizorišči izmenjevale. Ta izvedba je predstavila Folklorno skupino Ivan Laharnar – Planota Šentviška Gora, Mešani, Ženski in Moški pevski zbor ter Folklorno skupino Justin Kogoj Dolenja Trebuša, literate in likovno sekcijo Kulturnega društva PoBeRe, Moški pevski zbor Poljubinj, Folklorno skupino Razor Tolmin z dramsko sekcijo ter Mešani pevski zbor Canto ergo sum Tolmin.

Sklop prireditev Mi za nas 2014 se je zaključil 2. avgusta z igro Hipnoza Beneškega gledališča.

Nastopi

1. 6. Tolmin
Mi za nas Tolmin 2014

15. 6. Kobarid
Mi za nas Kobarid 2014

2. 8. Tolmin
Hipnoza v izvedbi Beneškega gledališča

2013
ZKD Tolmin
Fotografija Priprava na prireditev Mi za nas Tolmin, 2. 6. 2013

Dejavnosti v letu

Dobrodošli na spletni strani Zveze kulturnih društev Tolmin (v nadaljevanju ZKD Tolmin). ZKD Tolmin združuje amaterska kulturna društva in sekcije iz občin Bovec, Kobarid in Tolmin. Na teh straneh najdete predstavitve, ki so jih v veliki večini napisali člani društev in sekcij, za kar se jim iskreno zahvaljujem. Stran vsakega društva oziroma sekcije je opremljena s kontaktnimi podatki za vzpostavljanje stika z njimi.

Na tem mestu naj predstavim še enega od novih projektov Zveze kulturnih društev Tolmin. To je sklop prireditev Mi za nas. Namen prireditev je širši javnosti predstaviti delovanje članov, ki so vključene v ZKD Tolmin. V letu 2013 smo 2. junija člane iz okolice Tolmina predstavljali Tolmincem. Za prizorišče smo izbrali tri lokacije v Tolminu, kjer se kulturne prireditve navadno ne dogajajo: Pregljev trg, Klanec in Mestni trg. V treh urah so se tri skupine nastopajočih med tremi prizorišči izmenjevale. Gledalcem je bilo dovolj odpreti okna in vrata svojega doma ali pa narediti samo nekaj korakov do mesta nastopa. Osrednja prireditev Mi za nas 2013 je predstavila Kulturno društvo Likovnih ustvarjalcev Tolmin, literati in likovna sekcija Kulturnega društva PoBeRe, Mešani, Moški, Ženski pevski zbor in Folklorno skupino »Justin Kogoj« Dolenja Trebuša, Mešani pevski zbor Zdravko Munih Most na Soči, Komorni zbor Musica Viva Tolmin, Folklorno skupine »Ivan Laharnar« – Planota Šentviška Gora, Mešani pevski zbor Canto ergo sum Tolmin, Moški pevski zbor Poljubinj ter plesalke Plesne šole Metropola Dance. Prireditev se je zaključila s projekcijo filma Pravljične reke naših dolin – Soča, Nadiža, Tolminka avtorja Darka Rutarja. Zvečer istega dne se je predstavil še Jazz Punt Big Band. Dogajanje so zabeležili naši fotografski aparati.

Sklop prireditev Mi za nas 2013 se je zaključil 5. avgusta z igro Starost nas na straše Beneškega gledališča.

Nastopi

2. 6. Tolmin
Mi za nas Tolmin 2013

24. 8. Tolmin
Pesmi upora v izvedbi KD PoBeRe in RIS Idrija

25. 8. Tolmin, atrij Knjižnice Cirila Kosmača Tolmin
Starost nas na straše v izvedbi Beneškega gledališča

DSC01529

 

2012 in prej

Dejavnosti v letu

Zgodovina in tradicija organiziranega povezovanja in sodelovanja kulturnih društev na Tolminskem in s tem združenja, ki ga poznamo pod današnjim nazivom Zveza kulturnih društev Tolmin, sega že v obdobje čitalnic in rokodelsko bralnega društva v 19. stoletju. Združevanje v kulturno-umetniška društva je dobilo nov zagon v 50. letih prejšnjega stoletja, ko je po drugi svetovni vojni prišlo do večjih sprememb s preoblikovanjem kulturno prosvetnih dejavnosti na nivoju Republike Slovenije. Poleg osrednje republiške zveze ”Svoboda” so na ravni tedanje upravne ureditve – okrajev nastajale podobne zveze, ki so prevzele naloge tako imenovanih okrajnih svetov ljudske kulture. Zveza kulturno prosvetnih organizacij (ZKPO) se je z vpisom v register društev preimenovala v Zvezo kulturno prosvetnih organizacij občine Tolmin, nato pa se je, skladno z zakonodajo, preimenovala v Zvezo kulturnih organizacij (ZKO). Naposled, zopet ob spremembi zakonodaje, nastopa asociacija društev kot Zveza kulturnih društev Tolmin (ZKD Tolmin). Pod tem nazivom deluje tudi danes.

Delovanja zveze kot asociacije kulturnih društev bi mogli v historičnem smislu razdeliti na dve obdobji.

V prvem obdobju, katerega začetki segajo v čas 50-ih let prejšnjega stoletja, je Zveza kulturno prosvetnih organizacij združevala kulturna društva širše Tolminske in zanje opravljala različne naloge. Že tedaj je prirejala gostovanja profesionalnih in polprofesionalnih gledaliških skupin, koncerte, priložnostne akademije in druge kulturne dogodke. Zelo vplivno in za svoje okolje kulturno konstitutivno je Zveza vodila programe profesionalne glasbene in gledališke ponudbe v 60-ih letih 20. stoletja pod predsedovanjem prof. Lojzeta Krumbergerja. V obdobju od 70—80-ih let je dejavnost zaradi slabe kadrovske zasedbe zamrla in se ponovno obudila koncem 80-ih s prihodom profesionalne sekretarke Danice Hrast, ki je pod predsedovanjem Ivana Jermola, Anice Klanjšček, Julijana Šorlija in Nevenke Janež pomembno oblikovala programe in vodenje zveze. Sredi 80–ih se je zveza dodatno kadrovsko okrepila s strokovno sodelavko za vodenje gledaliških in glasbenih prireditev ter široko paleto dejavnosti, ki sodijo v okvir vizualnega, Majo Jerman Bratec. V 90–ih je Zveza kulturnih društev Tolmin ob angažmaju tedanje tajnice Maje Jerman Bratec in upravnega odbora dobila v upravljanje stavbo Kinogledališča Tolmin, ki je občinska last, in pričela ponovno izvajati program prikazovanja filmov, ki ga je že pred leti opustila Krajevna skupnost Tolmin. Prikazovanje filmov, program treh abonmajskih ciklov – gledališkega, glasbenega in abonmajske ponudbe za otroke – so poleg osnovne dejavnosti, podpore kulturnim društvom, naloge, ki jih zadnje leto v nekoliko spremenjenih okoliščinah, v koprodukciji z novoustanovljenim Javnim zavodom za kulturo, šport in mladino, opravlja tudi danes. Bila je pobudnica in do leta 2001 nosilka programa izbranih nekomercialnih filmov, organiziranih v abonmajski ponudbi »Filmsko gledališče«. Ves čas je tesno sodelovala z republiško Zvezo kulturnih organizacij Slovenije in izvedla vrsto skupnih prireditev republiškega značaja: Linhartova srečanja, Srečanja plesnih skupin, Tabore pihalnih orkestrov, Poletne gledališke delavnice v Tolminu …

Zveza je vrsto let nudila določene usluge za potrebe občinskega protokola.

Po ustanovitvi Javnega sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti (JSKD RS) in izpostave v Tolminu (JSKD RS OI TOLMIN) leta 1998 se zlagoma začenja drugo obdobje delovanja zveze, ko v programskem smislu nima več tolikšnega vpliva na programe društvene dejavnosti, saj je Javni sklad RS prevzel vsebinsko in programsko vodilno vlogo pri smernicah in uveljavljanju pogojev za delovanje kulturnih društev. V nekem smislu se je na »mehak« način dogodila tudi deprofesionalizacija zveze. Zveza je kljub organizaciji izpostave JSKD v Tolminu, ki je ustanovljena za področje treh občin (Tolmin, Kobarid, Bovec), ostala povezovalka kulturnih društev, ki delujejo v treh občinah, predvsem v segmentu vezanem na zagotavljanje sredstev za sofinanciranje osnovne dejavnosti društev in izvajanje dogovorjenih skupnih projektov. Z občinami Bovec, Kobarid, Tolmin je imela od leta 2004 do leta 2010 v veljavi pogodbe, na podlagi katerih je ZKD Tolmin objavljala in izvajala razpise za sofinanciranje društev iz sredstev občinskih proračunov. Je pobudnica večjih skupnih projektov, ki jih izvaja bodisi sama bodisi v soorganizaciji. Eden večjih je bil zagotovo zborovski projekt pod vodstvom dirigenta Marka Muniha, zasnovan pod naslovom »Tvoj tek je živ in je legak« ob 100. letnici smrti Simona Gregorčiča, ki je do zadnjega kotička napolnil Gallusovo dvorano Cankarjevega doma v Ljubljani. Zveza kulturnih društev Tolmin je do nedavna ob veliki zaposlitveni podhranjenosti (nikoli ni imela več kot treh redno zaposlenih) opravljala vse tiste naloge s področja kulturno umetniške ustvarjalnosti in poustvarjalnosti, ki so značilne za organiziranost kulturne institucije v obliki javnega zavoda.

S pomočjo občinskih sredstev, sredstev Ministrstva za kulturo RS, lastnih sredstev, pridobljenih na trgu, je več kot desetletje stavbo Kinogledališča Tolmin vzdrževala in tehnično posodabljala. Za prikazovanje filmov je bila koncem 90-ih let nabavljena za tedanji čas najsodobnejša oprema (dolby sorround sistem), novo filmsko platno, posodobljeni so bili projektorji ter večina odrske opreme. V neizmerno veselje snovalcev in izvajalcev programske sheme je bil kupljen imeniten polkoncertni klavir, ki ga do tedaj Kinogledališče ni premoglo, posodobljeno je bilo vhodno preddverje, ki je opremljeno za izvajanje razstavne dejavnosti …

Zveza kulturnih društev Tolmin se je s svojo več kot četrt stoletno abonmajsko ponudbo gledaliških in koncertnih dogodkov, programov namenjenih otrokom in mladostnikom, projekcijami dokumentarnih, komercialnih in art filmov uveljavila kot pomemben posrednik in producent široke palete kulturno-umetniškega snovanja domačih, slovenskih in tujih akterjev. S časom je objekt Kinogledališča Tolmin postal pomembno, ne samo občinsko temveč tudi regijsko kulturno središče, prijazno tako izvajalcem kot obiskovalcem.

V osemindvajsetih letih smo v hramu kulture nanizali v okviru abonmajske ponudbe blizu 300 gledaliških predstav, prav toliko je bilo koncertnih dogodkov, prikazanih je bilo več kot 5000 filmov. Skozi široko odprta vrata je na različne kulturne dogodke v organizaciji Zveze kulturnih društev Tolmin vstopilo malodane 160.000 gledaliških, glasbenih, filmskih … navdušencev. Seveda so številke, ki beležijo obiskovalce v prostorih Kinogledališča Tolmin, večje. Tukajšnji zapis ne zajema podatkov o projektih, nastalih v soorganizaciji z Zvezo kulturnih društev Tolmin ter o drugih prirediteljih in najemnikih prostorov, ki so izvajali izobraževalne programe, priložnostna predavanja in vrsto različnih vizualnih, scenskih in glasbenih predstavitev.

Število uporabnikov primerno opremljenega objekta je bilo iz leta v leto večje. Brez dodatne opreme, ki je na voljo, in ob pomoči zaposlenih, si tudi ni moč zamišljati poletnih festivalov v organizaciji in izvedbi različnih društev, ki oživljajo poletni utrip mesta. Posebno pozornost smo upravljavci skozi leta, ob podpori občinske uprave in kulturnega ministrstva, namenjali tehničnim, varnostnim in estetskim posodobitvam, ki jih narekujejo zahteve scenskih in glasbenih dogodkov.

Ob podpori strokovno usposobljenih in srčnih sodelavcev Jožice Rutar, Silve Seljak, Magde Kovačič, Metke Ivančič, Mateja Rutarja ter vrste mladenk in mladeničev, ki so sodelovali kot prekarni sodelavci ali prek instituta javnih del, smo nizali uspešnejše in manj uspešne sezone. Gostili smo najodmevnejše predstave slovenske gledališke produkcije različnih žanrov, ki so jih uprizarjali najeminentnejši igralci. Na tolminskem odru so koncertirali odlični slovenski glasbeni virtuozi, izostali niso niti umetniki svetovnega slovesa. Čeravno v malodane idilični odmaknjenosti smo želeli stopati v korak z vsemi sodobnimi umetnostnimi trendi. Začetki res niso bili pretirano obetavni. S Talijo (grško boginjo gledališča) se je spogledovalo že ob prvi abonmajski sezoni (1985/1986) številno občinstvo. Glasbene muze pa spočetka niso pritegnile večjega števila muzikalično navdahnjenih navdušencev. Se je tudi primerilo, da je bila na koncertnem prizorišču množina oseb po številu in v avditoriju manjšina. A takšni so pač začetki. S pretehtano ponudbo različnih žanrov smo skozi malone tri desetletja vzgojili odlično in zahtevno občinstvo.

Dovolimo si živeti v prepričanju, da smo opravili dobro delo.

Aktualnemu vodstvu Zveze kulturnih društev Tolmin s predsednikom Erikom Vrčonom želim, da bi, zopet historično gledano, popeljalo Zvezo v njeno še uspešnejše tretje obdobje.

Maja Jerman Bratec

Nastopi

DSC00432DSC00440

4. 8. Tolmin
Mož naše žene v izvedbi Beneškega gledališča