Trg m. Tita 8, 5220 Tolmin
T: 05 38 11 801 E: zkdtolmin@siol.net

KD Glasbena skupina Dednina Tolmin

Splošno

Leto ustanovitve: 1996

 

Poštni naslov

Kontaktni podatki

2013
KD Glasbena skupina Dednina Tolmin
Fotografija Javna predstavitev zbirateljskega kovanca v Tolminskem muzeju - foto Červ

Dejavnosti v letu

300 obletnica velikega tolminskega kmečkega punta je v letu 2013 zaznamovala pretežen del kulturnega dogajanja na Tolminskem. Ob tej priložnosti je Banka Slovenije izdala zbirateljske kovance. Na njih so upodobljeni kosa, cepec in burkle – kmečko orodje, s katerim so se uporniki večpinoma bojevali.
V preteklosti je veliko pravljic in pripovedk govorilo o zakladih, cekinih in zlatnikih, ki so poštenim revnim ljudem spremenili življenje, da so srečno živeli do konca svojih dni. Preprosti ljudje so o cekinih le sanjali, članom skupine Dednina pa so na javni predstavitvi 28. februarja v Tolminskem muzeju pravi srebrniki in zlatniki polzeli med prsti. Resnici na ljubo so vsi novci ostali skrbno spravljeni v trezorju. Tako skupini Dednina ostajajo le ˝krajcarji˝, o katerih poje ena od njihovih pesmi.

Nastopi

2012 in prej
KD Glasbena skupina Dednina Tolmin
Fotografija

Dejavnosti v letu

V Glasbeni skupini Dednina Tolmin svoj glasbeni talent združujejo: Majda Luznik – sopran, blok-flavta, Metka Ivančič – alt, oprekelj, bajs, nu-nu, Metod Bajt – tenor, harmonika, bajs, Sandi Manfreda – citre, violina, bajs. Glasba je bila članom položena v zibelko, pa vendar so se morali vsak po svoje od otroških let boriti za svoje mesto v krogu poetov. Poti so se trem pevcem križale pri nabiranju pevskega znanja na Glasbeni šoli v Tolminu, kjer je Majda Luznik poučevala pevske navdušence. Z Metodom sta se nekega poletja odzvala povabilu Žarka Trušnovca in na taboru za otoke v Logu pod Mangartom z ljudskimi napevi popestrila večer ob obisku staršev. Slovenska ljudska pesem pa je značilna po večglasnem petju, zato se je sopransko-tenorski zasedbi priključila še altistka. Medse so na pobudo mentorice FS Razor – Rafaele Dolenc – povabili Sandija Manfreda, ki je takrat osvajal prve prijeme na citrah. Zdelo se je, da je skupina popolna – glasovi ubrani in usklajeni, harmonika je v Metodovih rokah pela, citre zvenele uglašeno. Septembra 1995 so pričeli z intenzivnimi vajami v Majdini dnevni sobi in se februarja 1996 na abonmajskem koncertu prvič predstavili v tolminskem Kinogledališču kot skupina 3M – tako so jih za potrebe nastopa poimenovali. Tistega večera so ugotovili, da so na pravi poti in dobili nov polet. Začeli so brskati po spominu iz otroštva, starejši ljudje so jim nekaj napevov kar zapeli, gradivo pa so našli tudi na Inštitutu za glasbeno narodopisje v Ljubljani. Tako so obudili kar nekaj pozabljenih pesmi. Nekatere izmed njih so skladatelji že priredili za zborovsko oziroma orkestralno izvajanje. Sprva so peli narodne in ljudske pesmi iz cele Slovenije, kasneje pa poudarek namenjali tem, ki izvirajo s Tolminske, Kobariškega, Bovškega, Breginjskega in iz Benečije, saj so ugotovili, da se v Posočju domačo ljudsko pesem premalo pozna in se je tudi ne ceni dovolj. Dejstvo, da ima naša dežela toliko ljudskih pesmi, je vodilo v spoznanje, da so te dragocene bisere ustvarili naši predniki, ki so imeli tako bogato kulturo, da še danes prispeva k prepoznavnosti naše identitete. Z mislijo na dede so si nadeli ime Dednina, kar v domačem narečju pomeni »dediščina«. Odločili so se, da se z interpretacijo poskušajo približati načinu petja ljudskih pevcev, vendar je njihovo izvajanje prirejeno za dolge nastope na odru in okusu sodobnega poslušalca. V cerkvi na Libušnjah so po treh letih delovanja del pesmi posneli in izdali kaseto ter kasneje še zgoščenko z naslovom Pesmi naših rodov. Začeli so igrati na stare instrumente, tako da so repertoar razširili s starimi godčevskimi vižami. Nabavili so slovenski oprekelj, lastniki so v uporabo odstopili bajs žagarskih muzikantov in violončelo iz Stržišč. Z dobro energijo so se trudili razveseljevati in bogatiti poslušalce po raznih krajih Slovenije, našo pesem so ponesli v Avstrijo, Francijo, Italijo in Nemčijo, predstavili so se na radiu in televiziji. V teh sedemnajstih letih so doživeli veliko lepih in nepozabnih trenutkov. Čeprav so po letih razdeljeni v tri generacije, so po srcu in pameti sorodne duše. Bilo je smeha, dobre in slabe volje, velikih načrtov, ja, tudi sporekli so se. Leta minevajo, ljudje dozorevamo, se spreminjamo, koraki gredo nekaj časa v isto smer, se razhajajo. Tudi v nas so leta zapustila svoje sledi in pride trenutek, ko se vsak sam sooči z resnico, da je vse minljivo in ima vsaka pesem svoj konec. Bolezen in čas tudi Dednini nista prizanesla, tako kaže, da se bodo njihove poti na tem križišču ločile. V tem trenutku se zdi nedokončano samo še eno delo, saj jim ni uspelo zabeležiti gotovo za še dve zgoščenki pesmi in viž. Besede zahvale in pohvale obiskovalcev na nastopih, lepi spomini na skupno preživete trenutke, predvsem pa zavest, da so naredili nekaj dobrega za ohranitev ljudskega blaga bodočim rodovom, jih navdaja z zadovoljstvom, da lahko rečejo: »Dobro delo smo opravili.«

Nastopi

14. 1. Spodnja Idrija
Božični koncert

21. 4. Tolmin
Bukvarna

6. 5. Široko
80 let Angelce Brešan – članice Dramske skupine FS Razor

29. 7. Cerkno
Anin sejem

27. 9. Tolmin
Otvoritev novih prostorov Zavarovalnice Maribor

12. 10. Poljubinj
Svečana podelitev certifikatov proizvajalcem sira Tolminca