Moški pevski zbor Poljubinj

Revija pevski zborov Zgornjega Posočja, 18. 2. 2018 (foto: Foto Červ)

Dejavnosti v letu

Zapis o delovanju pevskega zbora, ki ga je napisal član zbora Marko Leban, nosi naslov

Pesem v času kuge.

Ko smo leta 2013 obeležili trideset let delovanja našega zbora, se je nekako zdelo, da nam sedaj pa pritiče zrel in umirjen korak skozi nadaljnja pevska leta. A pri tako pisani in zabavni druščini kot smo mi kmalu ugotoviš, da zrelost včasih rada zamiži na eno oko, umirjen korak pa pospeši nemirni duh iskanja novih izzivov. Tako zapovedane ponedeljkove vaje niso samo vaje in nastopi niso samo nastopi; vedno je v igri nekaj več. Ob tem pa ne gre pozabiti stalne glasbene spremljave življenja, ki na svoj repertoar uvrsti tako sladke kot grenke melodije.

Če takole na grobo preletim skozi leta, poleg stalne udeležbe na Revijah Primorska poje in Revijah pevskih zborov Zgornjega Posočja ter drugih nastopov, so se nam vsekakor dodatno vtisnili v spomin sledeči dogodki: leta 2014 smo v goste dobili pevce in pevke slovenskega izseljenskega društva Kredarica iz Novega Sada, Srbija, s katerimi smo imeli skupni nastop v Tolminu. Leto poprej smo namreč gostovali pri njih in glede na topel sprejem ter prijetno druženje ni bilo dvoma, da tokrat mi z veseljem sprejmemo njih v pevske goste. Leta 2015 je sledil zelo uspešen koncert Pod rožnato planino v Zatolminu. Gostili smo godčevsko skupino Rezjanab sasiedi in vokalno skupino Flance. Naslednje leto smo v Poljubinju organizirali koncert Sred vasi naj pesem zadoni, kjer smo v gosteh imeli vokalno skupino Vinika iz Brd ter dramsko skupino Folklorne skupine Razor Tolmin. Pri obeh koncertih se je izkazalo, da igra lokacija pomembno vlogo pri »oblikovanju« vzdušja, saj sta obe izvedbi potekali v lokalnih, še dobro ohranjenih kozolcih. Minimalen ambient z domačo dušo za veliko muzike.

Kmalu za tem je bilo treba pogledati tudi čez planke. Zato smo se junija 2017 s Folklorno skupino Razor Tolmin podali v Bosno in Zahodno Srbijo. Tam smo nastope združili s potepanjem ter raziskovanjem kulturnih podobnosti in razlik, da o priklicanih šegavih spominih na nekdanjo »Jugo« z leti izkušenj in modrosti opolnomočenih pevcev niti ne govorim. Resnično pot spomina, kako se kulture lahko srečajo, in opomina, na kakšen način se nikoli ne smejo raziti.

A kakor pri glasbenem repertoarju tudi v življenju prej ali slej durovske poskočnice zamenjajo molovske žalostinke. Nad prihajajočim letom so se počasi začeli zgrinjati temni oblaki. Leto 2018 se je tako ravno dobro upelo, ko smo se nenadoma poslovili od našega dolgoletnega prvega tenorista Albina Kraglja, nato pa je še težka bolezen v svoj primež ujela našega zborovodja Metoda Bajta. A vendarle je v tej grenkobi vela neka energija, optimizem in želja, da je treba iti preprosto naprej. In smo šli. Od vaj do vaj, od nastopa do nastopa. In kadar Metod ni mogel, nam je v pomoč priskočil Nejc Leban ter nam zborovodsko pomahal v pravo smer. Junija 2019 smo v Prosnidu v Italiji z Metodom imeli zadnji skupni nastop.

Slovesa so težka, a treba je iti naprej, kajti eden največjih poklonov človeku je ravno poklon njegovemu delu. Tako so na jesen stekle priprave, da smo lahko decembra obeležili 35-letnico delovanja zbora, katerega polnomočni umetniški vodja je postal Nejc Leban. Družbo so nam tisti večer na odru delali še pevci Okteta Simon Gregorčič ter člani skupine Damačica.

Ob še tako bujni domišljiji pa za leto 2020, karkoli bi se že človek zamislil, najverjetneje ne bi mogel bolj ustreliti mimo. Neka druga realnost, katere smo bolj vajeni iz televizijskih ekranov, je kar naenkrat stopila pred domači prag. Ugibanjem o poteku dogodkov je bilo kmalu konec, ko je priletelo sporočilo: vaje in nastopi do nadaljnjega odpadejo.

Občasna srečanja s sopevci so, kljub pokanju vicev o petju v maskah in vajah na nogometnem igrišču zaradi zagotavljanja razdalje tako številčnega zbora, pravzaprav razodevala dejstvo, da nam vsem manjka pevsko druženje. Zbor je ostal brez glasu. Zaenkrat. A zadnja zapeta beseda bo naša. Nasvidenje na naslednjem koncertu.

Koncert ob 30-letnici delovanja zbora, arhiv Moškega pevskega zbora Poljubinj

Dejavnosti v letu

Delovanje zbora v letu 2013 je opisal član zbora Marko Leban.

Leto 2013 je v kolektivnem spominu Moškega pevskega zbora Poljubinj pustilo poseben pečat. Vse skupaj se je začelo 17. maja, ko se je nekaj manj kot 33 duš ob dveh zjutraj »zbasalo« na avtobus in se podalo v Novi Sad. Tam nas je čakala izvedba samostojnega nastopa na zaključnem večeru tridnevne manifestacije Dnevi slovenske kulture, ki jo je organiziralo novosadsko Društvo Slovencev Kredarica. Nastop je bil zelo uspešen, sledilo pa je prijetno druženje z našimi rojaki, ki so nas navdušeno sprejeli. Novi Sad smo zapustili s slovesom in željo, da se ponovno srečamo.

Skok čez mejo k rojakom je prijetno poživil življenje zbora, a pred nami je bil že nov izziv in zbor je moral ponovno zavihti rokave. Začele so se intenzivne priprave na izvedbo celovečernega koncerta ob tridesetletnici delovanja Moškega pevskega zbora Poljubinj. Naše praznovanje je potekalo 26. decembra v Kinogledališču Tolmin. Večer smo popestrili z gosti, in sicer z godčevsko in pevsko skupino Volk Folk iz Ilirske Bistrice ter Ženskim pevskim zborom Obirčanke iz Avstrijske Koroške. Večer je uspel in prijetno zaokrožil trideset let delovanja zbora ter dal spodbudno popotnico za naprej.

Teh trideset let, ki so za nami, je težko izmeriti s pravimi vatli. Z enega zornega kota se lahko zdi veliko, a z drugega spet malo. Čas pač teče po svoje. Pri človeku od vdiha do izdiha, pri zboru od note do pavze.

Moški pevski zbor Poljubinj

Dejavnosti v letu

Moški pevski zbor Poljubinj je bil ustanovljen leta 1983, ko
so združili glasove Poljubinjci, ki so želeli ohraniti tradicijo
prepevanja na vasi. Gre torej za tridesetletno zgodbo, ki
govori o ohranjanju slovenske pevske kulture in ljubezni do
pesmi. V tem času se je zasedba zbora nekajkrat
spremenila. Nekateri so se od petja poslovili, a vsako leto
so se našli zagnani glasovi, ki so z veseljem sprejeli pevsko
povabilo in prinesli svežih moči. Pevci tako prihajajo z
različnih koncev zgornjega Posočja (Poljubinja, Tolmina,
Zatolmina, Kobarida, Livka, Čiginja, Logaršč, Idrije pri Bači,
Kneže itd.). Zbor je svoje prve pevske korake napravil pod
mentorstvom Franca Prezlja, kasneje ga je prevzela Vera
Clemente Kojić, od leta 1991 pa za uglašenost pevcev
skrbi umetniški vodja Metod Bajt.
Iskreno ljubezen do petja so fantje pod vodstvom
zborovodje nadgradili tudi s kakovostjo, kar dokazujejo
številni koncerti na Tolminskem, vsakoletno sodelovanje
na revijah pevskih zborov zgornjega Posočja in Primorska
poje ter razna gostovanja doma in v tujini. Sedaj 33 pevcev
v zboru povezuje tudi družabni moment tovrstnega
druženja. V roke si segata pesem in prijateljstvo, kar je
zagotovilo, da bo Moški pevski zbor Poljubinj še dolgo
razveseljeval svoje poslušalce.

Pomembnejši nastopi:
• Srečanje s Šavrini in Anka Šavrinke v Gračišču (13. 3. 1999),
• koncert v Padričah (20. 3. 1999),
• Kraški večeri v Komnu (18. 9. 1999),
• koncert pri slovenskih izseljencih v Parizu (23.–26. 5. 2002),
• koncert v Razkrižju (26. 4. 2003),
• koncert ob priključitvi Slovenije EU (30. 4. 2004),
• Kotarski dnevi v Breginju (28. 6. 2008),
• koncert z MoPZ Prevalje v Prevaljah (20. 9. 2008),
• celovečerni koncert z ŽePZ Sožitje ob 25-letnici delovanja MoPZ Poljubinj na Kneži (26. 12. 2008).